So očitki o mobingu v podjetju Elvipo iz Logatca utemeljeni?

Medtem ko Inšpektorat RS za delo pri svojem nadzoru v podjetju Elvipo ni potrdil obtožb zoper solastnika Franca Nagodeta o mobingu, objavljamo pričevanja nekdanjih tam zaposlenih. Eden od njih pravi, da so plače v podjetju res dobre, vendar dela Nagode z ljudmi kot s smetmi. Drugi nam je dejal, da tam pač ostane tisti, ki se pusti j… Več drugih obtožb so sicer zanikali.

Pred dvema mesecema so na portalu siol.net objavili članek o domnevnem mobingu nad zaposlenimi v podjetju Elvipo iz Logatca. Gre za podjetje, ki se ukvarja s predelavo lesa, pri omenjenem portalu pa so preverjali očitke iz prijave »občanov občine Logatec«, ki je bila poslana na inšpektorat za delo. V prijavi se Francu Nagodetu, četrtinskemu lastniku in prokuristu te družbe, katere direktorica in večinska lastnica je Polona Nagode, očita, da psihično, morda celo fizično, šikanira zaposlene. »Iz njegovega podjetja, kadar gremo mimo, pogosto slišimo poniževanje in zmerjanje delavcev z najbolj primitivnimi žaljivkami.« Nadalje naj delodajalec ne bi spoštoval zakonskih določb, ki urejajo delovni čas, počitke in letni dopust. »Plačilo je v minimalnem znesku nakazano na transakcijski račun, kot to določa zakon, ostalo je v gotovini, pri čemer nihče točno ne ve, v kolikšnem znesku. Evidentiranje delovnega časa se popravlja za nazaj, dnevnih počitkov ne upoštevajo. Obvezne so delovne sobote. Prav tako se delavcem ne dovoli koriščenje bolniškega staleža, delati morajo tudi v primeru bolezni.«

Polona Nagode je tedaj vse očitke za siol.net ostro zanikala. Opravljen je bil tudi inšpekcijski nadzor, pri čemer inšpektorat za delo (večjih) nepravilnosti ni ugotovil. Bolj obširno pojasnila inšpektorata, ki smo jih prejeli v Domovini, objavljamo v okvirju.

Nadiranje in zmerjanje

Ne glede na to, da uradno kršitev ni, smo uspeli dobiti izjave treh nekdanjih zaposlenih v Elvipu, ki kažejo drugačno sliko. Eden od njih, ki ni želel biti imenovan, je na kratko dejal zgolj, da očitki iz prijave »občanov Logatca« bolj ali manj držijo. Naš drugi sogovornik (prav tako ni želel, da ga imenujemo) je potrdil, da Franc Nagode res grozno nadira in zmerja zaposlene (tako je vsaj bilo v njegovem času, podjetje je zapustil pred leti). Sam ni nikoli opazil kakšnega fizičnega nasilja. Dejal je, da Nagode dela z ljudmi kot s smetmi. »On je ‘bog i batina’. Vsekakor bi to lahko označil kot verbalni mobing.« Spomni se, da je tako ravnal z delavci z območja nekdanje Jugoslavije in s Slovenci.

Nekdanji zaposleni: Vsekakor bi to zmerjanje lahko označil za verbalni mobing.

Vprašali smo, zakaj torej nekateri zaposleni vseeno pri tem delodajalcu ostajajo dlje časa. Pravi, da predvsem zaradi dobrih plač. Tudi z osnovnošolsko izobrazbo lahko zaslužiš več kot 1.500 evrov neto. Ne drži, da bi bil del plače izplačevan na roko, vse je bilo prek računa. Tretji nekdanji zaposleni v Elvipu pa je dovolil, da ga imenujemo. Gre za Sebastjana Kodeleta, ki je podjetje zapustil že pred leti. Tudi on je potrdil, da ima Nagode navado groznega vpitja na ljudi. Tak je bil tudi do njega, a se ga on ni ustrašil in mu je povedal nazaj. Kodele je potrdil, da so plače dobre, ob sobotah jim ni bilo treba delati. Tudi glede opreme je delodajalca pohvalil, češ da je dobro poskrbel za vso potrebno zaščitno opremo. Plače so bile nakazane na račun. Lahko navedemo njegove zelo neposredne besede: »V Elvipu ostanejo ljudje, ki se pustijo j… Eni, požrešni na denar, tam ostanejo, saj so plače dobre, pa potem doma jokajo.« A nasploh nekdanjega šefa ni dojemal kot zlobnega človeka.

Nekateri zaposleni ostajajo zaradi dobrih plač. Tudi z osnovnošolsko izobrazbo lahko zaslužiš več kot 1.500 evrov neto.

Glasnost strojev

Po besedah Damjana Šalamuna, ki je že dolgo časa zaposlen v Elvipu, pa so zaposleni svoje stališče že izrazili v odzivu na prijavo na inšpektorat. Vse obtožbe so zanikali. Zapisali so, da lastnika Franc in Polona Nagode redno vlagata v modernizacijo in optimizacijo podjetja, zaradi česar imajo delavci lažje delo in večjo produktivnost. »Delavci imamo spoštljiv odnos eden do drugega. Konflikti se dogajajo povsod in zgodijo se tudi pri nas. Rešujemo jih na pošten in korekten način. Seveda nas glasnost strojev in vseh naprav prisili v precej glasna dogovarjanja, saj tiha komunikacija pri tako glasnem in dinamičnem delu na žagarskem obratu pač ni mogoča.«

Šalamun meni, da so bili očitki najbrž dani s strani nekaterih nekdanjih zaposlenih, ki niso bili zadovoljni v podjetju. Komur ni bilo po godu težko delo na žagi, je pač šel kljub dobri plači. Delo ni preprosto, ni zlaganje na police v Mercatorju, je razložil. Delati je treba, plačo je treba zaslužiti. V očitkih je kup laži. Dela se osem ur dnevno, od ponedeljka do petka, nič več. Če bi bilo res tako slabo, ne bi bilo zaposlenih, ki so že dolga leta tam, je zaključil.

Polona Nagode: nekateri ne spoštujejo ničesar

Polona Nagode je v odzivu na naša vprašanja vse očitke še enkrat zavrnila. Poudarja, da je prva skrb delodajalca zagotoviti varno delovno mesto za delavca: da ga izobrazi o pravilih o varnem načinu dela in pravilnem izvajanju dela. Delavec mora to upoštevati. »Nekateri delavci to spoštujejo in so striktni pri upoštevanju vseh pravil v našem podjetju. Nekaterim delavcem je pa za to vseeno. Ti ne spoštujejo ničesar, ne nadrejenih, ne sodelavcev in tudi ne zunanjih varnostnih inženirjev. Takšnih delavcev v naši proizvodnji ne morem imeti. Večkratno opozarjanje delavca na napake, storjene pri delu, ni mobing!«

Dodaja, da želijo le dobro za vse zaposlene, a nekateri tega ne cenijo. V proizvodnji je hrupno in se opozarjajo glasneje kot v pisarni. Nobenega delavca ne žalijo, jih ne zmerjajo, sploh pa ne delajo z njimi kot s smetmi. A so dosledni pri upoštevanju pravil. »Pred več kot 10–15 leti nismo imeli za vsak korak svojega pravilnika. Delavci so to izkoriščali. Zdaj imamo ogromno pravilnikov, ki se jih vsi dosledno držimo. Delavec, ki ne upošteva pravila in vnaša nemir v naš kolektiv, je takoj odstranjen z delovnega mesta. Če se ne bi držali pravilnikov in če ne bi delavcev dosledno opozarjali na varno delo, bi prihajalo do poškodb.«

Zapisala je še, da so v podjetju zaposleni pridni in pošteni delavci, ki vedno stojijo za svojimi besedami in dejanji. Ne skrivajo se za anonimnimi prijavami. Vedno so pripravljeni pomagati sodelavcu, ne pa mu škodovati. Natančno upoštevajo navodila za varno in pravilno delo. Ne hodijo v službo gledat na uro, ampak pridejo na delo, ki ga dobro opravijo in za kar so dobro plačani. Izjava, da so požrešni na denar, je nevoščljiva.

Polona Nagode: Večkratno opozarjanje delavca na napake, storjene pri delu, ni mobing!

Inšpektorica ni ugotovila nepravilnosti

Na Inšpektorat RS za delo smo naslovili več vprašanj v zvezi z inšpekcijskim nadzorom v podjetju Elvipo, ki ga je 3., 5. in 9. decembra lani opravila inšpektorica Darja Božič Boštjančič. Kot pravi glavna inšpektorica za delo Katja Čoh Kragolnik, Zakon o delovnih razmerjih trpinčenje (mobing) definira kot ponavljajoče se sistematično, posebej žaljivo in graje vredno ravnanje, uperjeno zoper točno določeno osebo na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Družbo Elvipo so obravnavali tako s področja delovnih razmerij kot tudi varnosti in zdravja pri delu. V novembru in decembru 2024 so bili opravljeni trije inšpekcijski pregledi, pri čemer sta bila dva od teh opravljena v prostorih zavezanca 19. novembra 2024. V nadzoru so bile s področja zagotavljanja varnosti in zdravja ugotovljene nepravilnosti v zvezi z dopolnitvijo ocene tveganja, vezano na ročno premeščanje bremen, določitvijo osebe za nudenje prve pomoči, in v zvezi z zagotavljanjem varne delovne opreme na liniji za pripravo in sortiranje hlodovine, in sicer zaradi odstranjene ograje in dostopa delavcev na nevarno območje v času delovanja linije. Zavezancu je bila 20. novembra izdana ureditvena odločba.

S področja delovnih razmerij je inšpekcijski nadzor potekal glede spoštovanja zakonodaje na področju zaposlovanja tujcev, plačila za delo in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, nadurnega dela, delovnega časa, letnega dopusta, vodenja evidenc na področju dela in socialne varnosti, glede varovanja dostojanstva delavcev pri delu. »Inšpektorica je v nadzoru zahtevala obširno delovnopravno dokumentacijo, ki se je v nadaljevanju proučevala na sedežu organa. Iz ugotovitev inšpektorice izhaja, da ima delodajalec sprejete ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu, kar je objavljeno na oglasni deski. Delodajalec v zvezi s tem ni prejel nobene prijave.«

Preverjala je tudi pogodbe o zaposlitvi in dovoljenja za delo ter prebivanje vseh zaposlenih tujcev, pri čemer nepravilnosti niso bile ugotovljene. V zvezi z delovnim časom je preverjala razporejanje le-tega, zagotavljanje dnevnih in tedenskih počitkov ter zagotavljanje izrabe letnega dopusta. V zvezi s plačilom za delo je vzela pod drobnogled obračun in izplačilo plač za obdobje od 1. avgusta do 31. oktobra 2024. »Iz ugotovitev inšpektorice izhaja, da delodajalec delavcem zagotavlja osnovno plačo, ki je višja od minimalne, plače so bile izplačane v zakonitem roku, delodajalec je obračunal dodatek za minulo delo, nadomestilo za praznik in nadomestilo za letni dopust. Plačilne liste se vročajo osebno in se potrdijo z lastnoročnim podpisom.« Ugotovila je še, da delavci prejemajo povračilo stroškov za prevoz, malica jim je zagotovljena na sedežu podjetja in je strošek delodajalca. Slednji je predložil obračunske liste in dokazila glede izplačila regresa za leto 2024, ki je bil delavcem s pravico do celotnega dopusta izplačan nad minimalno višino, ki jo določa zakon, ostalim pa v sorazmernem delu. »Inšpektorica ni ugotovila nepravilnosti, ki bi bile lahko podlaga za ukrepanje.«

(D188: 22-24)