Slovenska kultura: kazalnik družbene razklanosti

Matej Hrastar
1

Celo slabo vreme ne more pokvariti kulturnega praznika, saj se je verjetno tudi zaradi tega v ljubljanskih muzejih, galerijah in drugih kulturnih ustanovah trlo ljudi.

Za vstop v prenovljeno Narodno galerijo so ljudje v vrsti čakali že pred odprtjem.

Res škoda, da tak dan pokvarijo delitve in opomini, da del slovenskih kulturnikov ni pri svoji nalogi, ampak raje razmišlja, kako bi skupno hišo podminiral.

Nočemo mecenov!

Sprašujem se, kako je mogoče, da slovenski pisatelji hkrati častijo Prešerna, Cankarja in ostale vzornike, obenem pa ne vidijo preprostega dejstva, da od dejavnosti, zaradi katere so ti zasloveli (torej pisanja), ni živel nihče od njih. Ali kvečjemu zelo redki.

Ustvarjalci dajejo vtis, da bi morala biti vsa njihova dejavnost državno podprta. Pri tem prihaja do precejšnjih ekstremov.

Ustvarjalci dajejo vtis, da bi morala biti vsa njihova dejavnost državno podprta. Pri tem prihaja do precejšnjih ekstremov.

Pisateljica Anja Golob je pred nekaj več kot letom dni zavrnila Jenkovo nagrado, ker se ni strinjala z njenim finančnim delom. Tega je prispeval posameznik in ne država. Njen argument je bil, da bi za to morala poskrbeti država, ne pa da je nagrada prepuščena privatni pobudi.

Zanimivo se mi zdi, da se avtorica pri tem odreka mecenom in želi državni denar iz proračuna. Če posplošimo je to odrekanju Žigi Zoisu in zahtevanje denarja od že tako obubožanega ljudstva.

Zgled visoke kulture

Poleg tega nekateri ne premorejo osnovne samokritike in očitno mislijo, da je vse objavljivo. Pred mesecem dni mi je v oči padel tekst Dušana Čatra B52, ki v podlistku izhaja v Delu. Le nekaj kratkih citatov: »Iz hladilnika vzamem stekleničko viskija in eno pivo in jo mahnem na balkon na čik«, »Spomnim se, kako sva z Mino f***la na balkonu Gardaland Hotel Resorta«, »Pokadim še eno cigareto, ob njej odprem in spijem novo stekleničko viskija in se grem na sekret usrat«.

Da me ne bo kdo obtožil, da sem stvari iztrgal iz konteksta: kratek odlomek, iz katerega so navedeni citati, bi lahko navedel v celoti pa bi še vedno imel toliko smisla in globine kot do roba napolnjena neočiščena greznica.

Še ena stvar mi ne gre iz glave. Kultura naj bi prispevala k boljši družbi in k razumevanju sveta okoli nas. V tem kontekstu ne razumem nekulturnih izpadov borcev za slovensko kulturo proti vsakokratnemu ministru ali ministrici za kulturo.

Julijana Bizjak Mlakar jo je še dobro odnesla, najbolj primitivnih izpadov pa je bil deležen dr. Žiga Türk, katerega so po mafijsko pričakali v pasaži Cankarjevega doma in mu v obraz zabrusili nekaj sočnih. Ali pa tole.

Daleč vsaksebi

Zaplet okoli proslave kaže še na nekaj. Njen režiser Mare Bulc je odgovorne obtožil cenzure, ker so se vtikali v koncept proslave in določene stvari spremenili. Tudi okleščena izvedba pa je sumljivo mejila na protidržavno dejanje in norčevanje iz državnih simbolov. Slovenija se zares sooča z vojno povsem različnih svetov.

Provokacije in kvazi-umetniške instalacije naših medsebojnih odnosov in odnosa do sveta ne bodo izboljšali. Resnica je nasprotna.

1 komentar

  1. Kultura je odraz splošne klime naroda – vse kar se skriva pod imenovanjem svobodne, razvite umetnosti ne spada v kulturo – vulgarnost in puhlost v besedi, igri, glasbi, sliki je škoda umetnosti in kulturi naroda, škoda pa je povzročena od nepravih poznavalcev ali neuspešnih ustvarjalcev in vplivnežev (Salieri je žal ponavljajoča se zgodobvina).

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime