»Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan …«

S temi verzi iz Zdravljice, ki so danes del slovenske himne, je dr. France Prešeren že v 19. stoletju nagovarjal slovenski narod in poudarjal pomen njegovega obstoja ter pravice do enakovrednega mesta med drugimi evropskimi narodi, četudi Slovenci tedaj še niso imeli lastne države in politične samostojnosti.

8. februar, slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, je posvečen prav slovenski kulturi. Ta dan je v evropskem prostoru posebnost, saj imajo le redke evropske države državni praznik, posvečen izključno kulturi. Medtem ko imajo nekatere države dneve, posvečene kulturi ali jeziku, ti načeloma nimajo statusa državnega praznika. Na Madžarskem na primer obeležujejo dan madžarske kulture ob obletnici nastanka državne himne, v Estoniji dan maternega jezika, v Latviji pa dan kulturnih delavcev. Vendar pa nobena država nima državnega kulturnega praznika s tako močnim pomenom kot Slovenija.

Na današnji dan po celotni državi, tako v večjih kot manjših mestih, potekajo različne prireditve, posvečene kulturi.

V Ljubljani številne kulturne ustanove – muzeji, galerije in arhivi – tradicionalno odpirajo vrata brez vstopnin ter ponujajo vodene oglede, predavanja in pogovore o slovenski umetnosti in zgodovini.

V Mariboru ima osrednje mesto javno branje Prešernove poezije, ki z recitalom na prostem povezuje mesto z literarno dediščino in jo približuje ljudem.  

V Postojni pa svoja vrata odpira Notranjski muzej, ki ponuja voden ogled stalnih zbirk. Različna dogajanja potekajo tudi v manjših slovenskih mestih in vaseh.

Prenovljena Prešernova domačija v Vrbi odpira vrata s povsem novimi vsebinami.

Ena najpomembnejših prireditev ob kulturnem prazniku se dogaja v Prešernovem rojstnem kraju, Vrbi. V tem tednu so tam slavnostno odprli Prešernovo domačijo, pesnikovo rojstno hišo, ki je bila zaradi obnove zaprta leto in pol in je sedaj prenovljena in pripravljena na obiskovalce. V obnovljenem gospodarskem poslopju pa se bo odprl interpretacijski center. Z novo stalno razstavo bo center na interaktiven način pripovedoval zgodbo o pesniku, njegovem življenju in ustvarjanju.

V okviru praznovanja kulturnega dneva poteka tudi tradicionalni pohod po Poti kulturne dediščine Žirovnica, ki vodi skozi zgornjegorenjsko pokrajino in kraje, povezane s Prešernovim življenjem ter drugimi velikani slovenske kulture. Pohod obiskovalcem omogoča odkrivanje rojstnih hiš Prešerna v Vrbi, Matije Čopa v Žirovnici, Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah in Janeza Jalna v Rodinah, pa tudi drugih kulturnih točk in zanimivosti, kot je čebelnjak Antona Janše. Pot je primerna za pohodnike vseh starosti, je poučna in zanimiva.

Kranj – prešerno mesto

Posebno mesto pa ima praznik v Kranju, ki bi ga lahko poimenovali kar Prešernovo mesto. Na ta dan gorenjska prestolnica zaživi v duhu 19. stoletja. Obiskovalci lahko obiščejo muzeje, gledališče in knjižnico, ki so na ta dan odprti z vodenimi ogledi in razstavami ter sodelujejo v otroških programih ali vožnjah s kočijo.

Po mestu se sprehodi sam Prešeren skupaj z njegovo Julijo in če ga pocukaš za rokav, ti z veseljem ponudi kakšno prigodo iz svojega življenja.

Čeprav vreme danes dopoldne ni bilo ravno prešerno, pa je bilo vzdušje odlično. Po mestnih ulicah so nastopile folklorne skupine, na mestnih trgih so odzvanjali Prešernovi recitali, dogajanje pa so popestrili tudi laufarji ter različni mojstri in umetniki tistega časa, ki so predstavili svojo obrt. To je največja prireditev v Kranju in je izrednega pomena za ohranjanje slovenske kulturne dediščine.

Danes pa praznujemo tudi 80 obletnico poimenovanja Prešernovega gledališča. Le to se je namreč 8. februarja 1946 formalno preimenovalo iz Mestnega gledališča v Prešernovo gledališče, kar so kranjski gledališčniki sprejeli kot znak spoštovanja do našega največjega pesnika in kulturnega praznika.

Kultura povezuje

Prešernov dan je torej pomemben del ohranjanja slovenske kulture in povezovanja naroda. Prešernovi verzi o enakovrednosti narodov danes opominjajo na to, da narod svojega obstoja ne utrjuje le s političnimi odločitvami, temveč z zavestno skrbjo za slovensko kulturo in zgodovino in kar je zelo pomembno, z ohranjanjem slovenskega jezika.