Slovenija prevzema predsedovanje: vlada in EU optimistično, opozicija napoveduje vojno

foto: Twitter, vlada RS
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenija danes od Portugalske tudi uradno prevzema predsedovanje Svetu EU. Že včeraj se je premier Janša udeležil posveta z veleposlaniki držav članic, kjer so razpravljali o ključnih izzivih, predsednika Državnega zbora in Državnega sveta Igor Zorčič in Alojz Kovšca pa sta simbolno sprejela tudi parlamentarno dimenzijo predsedovanja.

Na delovnem obisku se pri nas mudi 26 komisarjev na čelu s predsednico Komisije Ursulo von der Leyen, ki jo je najprej sprejel zunanji minister Anže Logar, nato pa je v družbi premierja Janše uvodoma obiskala ljubljansko Pediatrično kliniko, kjer sta se srečala z zdravstvenim ministrom Janezom Poklukarjem. Von der Leyenova je izrazila zadovoljstvo nad slovenskim načrtom za okrevanje in odpornost, predvsem z vidika investicij v zdravstvo, digitalizacijo in infrastrukturo, Janša pa je odziv EU na krizo označil za primeren ter se gostji zahvalil za omogočene nove zdravstvene kapacitete za vse.

https://twitter.com/vladaRS/status/1410544326279680004?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1410544326279680004%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=https%3A%2F%2Fsiol.net%2Fnovice%2Fslovenija%2Fvon-der-leyenova-na-ogledu-ljubljanske-pediatricne-klinike-555950

Težišče srečanja predstavljajo delovni sestanki, kjer komisarji in ministri v petih delovnih skupinah razpravljajo o prihodnosti Unije na področju prednostnih nalog slovenskega predsedovanja. Kot bistvene so izpostavljene naslednje teme: konferenca o prihodnosti Evrope, odpornost in okrevanje EU, vladavina prava in enaka merila za vse, evropski zeleni dogovor, digitalna preobrazba in zunanji odnosi (Zahodni Balkan).

Na obisku tudi "slovenske" teme


Ob obisku pa smo lahko zasledili nekaj znanih specifičnih slovenskih tem. Komisar za pravosodje Didier Reynders v pogovorih tako z vidika vladavine prava naslavlja predvsem vprašanje neimenovanja delegiranih tožilcev; izrazil je upanje, da se bo postopek kmalu zaključil. Na to temo je za portal Politico spregovorila tudi Roberta Metsola, podpredsednica Evropskega parlamenta. Ta je znana kot zavzeta zagovornica vladavine prava, a je za omenjeni portal povedala, da je bila v Sloveniji ter iskreno govorila s slovenskimi uradniki in civilno družbo, in ima visoka pričakovanja glede predsedovanja; sicer meni, da je treba nekatere probleme nasloviti, a upa na rešitev.

Podpredsednica Komisije Vera Jourova pa se je danes dotaknila svobode medijev; kot je povedala, morajo novinarji delovati svobodno, v dobrih pogojih in profesionalno, saj imajo pomembno vlogo za demokratično družbo.

Na temo domnevnega zniževanja demokratičnih standardov v Sloveniji je spregovoril tudi izvršni podpredsednik Komisije Frans Timmermans, ki je izrazil zaupanje v slovensko ljudstvo, saj Slovenijo spremlja že od 90. let, in, kot je povedal, mu način, kako smo Slovenci sprejeli svobodo, "daje velikansko zaupanje v odpornost in ljubezen do svobode med Slovenci." Timmermans, sicer pristojen za zeleni dogovor, je povedal tudi, da zaupa v slovensko predsedstvo in je prepričan, da bo to svojo nalogo dobro opravilo.

Predsedstvo zagrizlo v kisla jabolka


Ob drugem slovenskem predsedovanju Svetu EU Slovenija kaže svojo aktivnost tudi pri "velikih" temah. Najzahtevnejši sta nedvomno priprava načrta za odpornost in okrevanje, o čemer je bilo prelitega že mnogo črnila, pa tudi zunanja politika. Tu se zaveda pomena širjenja EU na Zahodni Balkan, kjer je "neaktivnost EU lahko nevarna", kot je v intervjuju za portal Euractiv pred prevzemom predsedovanja povedal zunanji minister Logar.

https://twitter.com/NovaSlovenija/status/1410338835645534212

Premier Janša je že maja širitev označil za "strateški odgovor na mnogo sodobnih izzivov". Širitev na Zahodni Balkan bi tako pomagala preprečevati migracije in zmanjšala vpliv - tako Euractiv - "neimenovanih nasprotnikov" (Turčija, Rusija, Kitajska). Kot je pred časom povedal portugalski zunanji minister Augusto Santos Silva, bi bilo sprejetje pogajalskega okvirja za vstop Severne Makedonije in Albanije v EU velik dosežek za slovensko predsedstvo.

Glede odnosov z Rusijo je Logar za Euractiv povedal, da ti vsekakor niso prav dobri, bistveno pa je, da Evropa do tega vprašanja zavzame enotno stališče, zato bo pred tem potrebna razprava, glede Kitajske pa meni, da "smo postali preveč odvisni od Pekinga".

Vsi ne podpirajo slovenskega predsedstva


Kljub optimističnemu razpoloženju, ki so ga v Slovenijo prinesli evropski gostje, pa slovenske vlade v času predsedovanja ne čakajo mirni časi. Kot piše Uroš Esih v Delu, političnega premirja ne bo: "Nimamo upanja, da se bo vlada v času predsedovanja Svetu EU odpovedala škodljivim potezam, zato bomo svojo opozicijsko nalogo opravljali dosledno in odgovorno," je povedala Tanja Fajon. Po njenem mnenju je naloga opozicije preprečevanje škodljivih ravnanj, ki naj bi jih tudi v času predsedovanja skušala izvesti vlada.

Luka Mesec si hkrati ne želi, da bi bila Slovenija zaradi povezave Janša - Orban videti kot mini Madžarska. Alenka Bratušek je povedala, da bo slovensko predsedovanje tehnično morda že dobro izpeljano, a blamaže z evropskega parketa kontaminirajo ugled naše države, ki je po njenem že dodobra načet. Fajonova je tudi napovedala, da se bodo v opoziciji dogovarjali o konstruktivnih nezaupnicah in interpelacijah že poleti, prav tako je Levica v izjavi za javnost napovedala uporabo vseh razpoložljivih instrumentov, saj naj bi slovensko predsedovanje spodkopavalo temelje in načela EU.

https://twitter.com/Left_EU/status/1410561782528286721

Gašper Završnik in Jure Kosec za Delo pišeta, da je ton medijskega poročanja znan že pred začetkom predsedovanja; ti se bodo koncentrirali predvsem na poteze Janeza Janše. Da so slovenski opoziciji sorodna stališča prisotna v medijih tudi izven Slovenije, lahko preberemo v današnjem prispevku na bruseljskem portalu Politico. Tam so Janšo znova obtožili podpore Trumpu, represije nad sodišči, napadov na novinarje in celo kulturne vojne proti muzejem. Kot zaskrbljujoče Politico navaja dejstvo, da niti v Evropski ljudski stranki "ne vidijo, da Janša počasi postaja Orban", zato ga še vedno podpirajo tako francoski Republikanci kot nemški krščanski demokrati.

https://twitter.com/strankalevica/status/1410600107058163725

Politico navaja tudi skrbi Tanje Fajon, da Janša spreminja Slovenijo po vzoru Orbana, Klemen Grošelj pa meni, da mora ta problem Evropska ljudska stranka razčustiti sama in ne ponoviti napake s FIDESZ-om.

Premieru je Politico tako znova očital ogrožanje evropskih vrednot, navajajo pa tudi, da je Janša v intervjuju za indijsko televizijo WION TV povedal, da ni evroskeptik, pač pa, da se bori za Evropo in evropske vrednote že 30 let.



 

 
KOMENTAR: Rok Frelih
Opozicija bo izkoristila izpostavljenost vlade
Pogovori med slovensko vlado in predstavniki EU so do sedaj pokazali optimizem, ne glede na dejstvo, da ima morda marsikateri evropski funkcionar drugačen politični predznak kot slovenska vlada. Vidimo, da je razlike možno preseči, če politika gradi na skupnih točkah in ne razdira na osnovi različnosti. Ne dvomimo, da bosta obe strani znali poiskati dialog, ki bo vodil v dobro vseh. Zaskrbljujoča pa je retorika leve opozicije, ki je vladi tako rekoč že napovedala vojno. Ker bo vlada v času predsedovanja pod drobnogledom evropske, pa tudi širše javnosti, lahko z gotovostjo rečemo, da bo opozicija to izkoristila kot vzvod za njeno rušenje. Pri tem ne gre za iskanje skupnega jezika ali kakršnega koli sodelovanja, zato opozicije ne moremo označiti za konstruktivno, pač pa za izrazito destruktivno, tudi za ceno ugleda lastne države in dobrobiti njenih ljudi. A ne glede na vse očitke je jasno, da ima slovenska vlada, pa tudi njen predsednik, v tujini kredibilne partnerje, hkrati pa je po signalih iz tujine tudi Slovenija lahko kredibilen partner kljub morebitnim ideološkim razlikam. Za premostitev slednjih pa je potreben določen nivo politične kulture in medsebojnega spoštovanja.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike