Slovenija, lepa in čista. Mar res?

Slovenija je zagotovo lepa, verjetno med najlepšimi deželami sveta. Kar se čistoče tiče, pa nisem tako prepričan. Kajti skoraj ni kotička pri nas, kjer ne bi nekateri pridno in zavzeto odmetavali ali odlagali različnih smeti. Zatorej bo tokratna športna kolumna obarvana nekoliko ekološko. 

Ampak kar takoj naj pojasnim, da še zdaleč nisem kakšen ekološki aktivist (mimogrede, mnogi, ki jih poznam, so to le na papirju). Tako kot večina prebivalcev naše domovine se tudi sam naokoli prevažam z osebnim avtomobilom in na veliko onesnažujem. Tako pravijo v naši Evropi, ki nam veselo ponuja električna vozila. Prevozim vsaj kakšnih 18.000 kilometrov letno, manj kot pred leti, saj zdaj pogosteje uporabljam javna prevozna sredstva.  

Packe

Pogosto pa osebni avto ali javni prevoz zamenjam za bolj ekološko sprejemljivo gibanje po okolici, pa naj bo to hoja, tek ali kolesarjenje. A treba je biti pošten. Mojo obutev, kolo in oblačila (od nogavic do kape ali čelade), pa tudi električne avtomobile so nekje v tovarnah izdelali in za to porabili nemalo energije, goriva in vode. Vse enkrat tako in tako postane odpadek. Ekolog nisem, imam pa nekaj, česar, kot opažam, nekateri med nami nimajo. Dokaj zdrav odnos do odpadkov. Ki jih nikoli, res nikoli ne odvržem iz avtomobila ali vlaka; niti takrat ne, ko tečem, se sprehajam ali kolesarim.  

Nekateri – opažam, da je teh vse več – pa to pridno delajo. Če boste odprli oči, ko se boste sprehajali, boste naleteli na podobno sliko, kot jo prikazuje fotografija. Posneta je ob regionalni cesti in kolesarski stezi. Taka divja odlagališča z odvrženim papirjem, plastenkami pijače in pločevinkami piva ali energetskih napitkov najdete povsod. Še največ ob cestah, sprehajalnih poteh in žal tudi po gozdovih, ob stezah, ki nas peljejo do naših turističnih biserov. To vam lahko povem iz prve roke, nenazadnje zadnje leto, ko za naš tednik pripravljam članke Kam na izlet, veliko potujem in to opažam na vseh koncih. Nekateri so res packe. Svinjajo povsod, kjer so. 

Nasvet

V zadnjem letu sem z avtomobilom prevozil veliko kilometrov, prehodil okoli sto kilometrov po bolj ali manj obljudenih poteh, prekolesaril okrog tri tisoč kilometrov, odtekel tisoč kilometrov, po morju in jezerih preveslal blizu sto kilometrov, nekaj sem jih tudi odplaval, pa mi niti enkrat samkrat ni prišlo na misel, da bi med potjo odvrgel kakšen del embalaže, potem ko sem pomalical in se odžejal. Sem pa pogosto imel s sabo kakšno vrečko in med potjo vanjo dal kakšen odpadek. Kaj vse najdeš! Saj vem, malo noro je čistiti za packi, a po drugi strani dobiš vsaj malo občutka, da si nekaj naredil za bolj čisto Slovenijo. Morebiti pa se kdo, ki se pelje mimo in te vidi, kako pobiraš smeti, vpraša, ali je res prav, da se še naprej obnaša kot pacek. 

Letos si bom poleg pretečenih, prekolesarjenih in prehojenih kilometrov zapisoval tudi, koliko vrečk odpadkov sem pobral v okolici. Že zdaj vem, da bom imel veliko dela. 

Morebiti pa se kdo, ki se pelje mimo in te vidi, kako pobiraš smeti, vpraša, ali je res prav, da se še naprej obnaša kot pacek. 

(D183, 47)