Slovenija izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov

Generalna skupščina, v kateri sedijo predstavniki 193 držav, je izbrala sestavo petnajstčlanskega Varnostnega sveta ZN za obdobje 2024–2025. Kot vsako leto volitve potekajo junija, države pa morajo zapolniti pet od skupno desetih nestalnih sedežev, za katere se tokrat poteguje šest kandidatov.

Že v 1. krogu je bila s 153 glasovi podpore izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta v letih 2024–2025. "Ponosna sem na izjemen rezultat, ki je plod trdega dela," je dejala ministrica Tanja Fajon.

Med sedanjimi nestalnimi članicami so: Albanija, Brazilija, Gabon, Gana in Združeni arabski emirati – pet držav, ki so bile izvoljene pred dvema letoma in jim mandat poteče konec letošnjega leta – ter Indija, Irska, Kenija, Mehika in Norveška. Svet vsaki dve leti zamenja polovico svojih nestalnih članic.

Premagali Belorusijo

Boj je bil med Slovenijo in Belorusijo v t. i. vzhodnoevropski skupini, v drugih skupinah je bil izid že odločen: za dva sedeža afriške skupine namreč kandidirata Alžirija in Sierra Leone, ki sta prejela 184 in 188 glasov, kot država iz azijsko-pacifiške skupine je bila s 180 glasovi potrjena Južna Koreja. Za sedež iz skupine latinskoameriških in karibskih držav se je potegovala Gvajana. Njihov mandat bo trajal od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2025.

Slovenija je dobila 153 glasov, za izvolitev je bila sicer potrebna dvotretjinska večina 128 glasov. Slovenija je na volitvah premagala Belorusijo, ki se je prav tako potegovala za sedež vzhodnoevropske skupine ZN in je dobila 38 glasov.

https://twitter.com/tfajon/status/1666099410294431744

Relativno kratka kampanja

Slovenija je svojo kandidaturo vložila konec leta 2021. Takratni premier Janez Janša je ob tisti priložnosti, sicer v začetku leta 2022, dejal: "Slovenija s to kandidaturo ponovno potrjuje svojo zavezanost k ohranjanju mednarodnega miru in varnosti v najširšem pomenu, k spodbujanju univerzalnih vrednot, mednarodnemu pravu in mednarodnemu sodelovanju."

Na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve pa lahko beremo zapis aktualne ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon: "Slogan slovenske kandidature KREPIMO ZAUPANJE – VARUJEMO PRIHODNOST zrcali področja, na katerih se je Slovenija v tridesetletni zgodovini že izkazala za verodostojno partnerico v mednarodnih odnosih ... Zaupanje je temelj vseh odnosov. S krepitvijo zaupanja krepimo tudi mednarodne odnose, s čimer utiramo pot prijaznejši in varnejši prihodnosti. Če bo Slovenija izvoljena, bo vselej delovala kot povezovalni člen, tvorno in angažirano, odločno in aktivno."

https://twitter.com/vladaRS/status/1666102516604452866

Slovenija drugič članica Varnostnega sveta

Prvič je Slovenija v varnostnem svetu sedela v obdobju 1998–1999 še kot mlada država. »Takrat smo ustvarili najboljše diplomate in dobili najboljše izkušnje ter znanje. To je izjemna priložnost danes v svetu, če jo bomo znali še enkrat izkoristiti,« je prejšnji teden poudarila zunanja ministrica Tanja Fajon.

Dvanajst let pozneje se je država spet poskušala prebiti v izbrano petnajsterico, a ji je pot z intenzivnim lobiranjem zaprl Azerbajdžan. Slovenija je od kandidature odstopila po šestnajstih krogih glasovanja.

https://twitter.com/BorutPahor/status/1666099260025339904

Kakšna je sestava Varnostnega sveta?

Varnostni svet, glavni organ Združenih narodov za krizno upravljanje, je pooblaščen, da 193 državam članicam ZN naloži zavezujoče obveznosti za ohranjanje miru. Pet stalnih in deset izvoljenih članic Varnostnega sveta se redno sestaja, da bi ocenili grožnje mednarodni varnosti, vključno z državljanskimi vojnami, naravnimi nesrečami, širjenjem orožja in terorizmom.

Strukturno je Varnostni svet od svoje ustanovitve leta 1946 ostal v glavnem nespremenjen, kar med članicami sproža razprave o potrebi po reformah. V zadnjih letih so nasprotujoči si interesi članic pogosto ovirali sposobnost Varnostnega sveta, da bi se odzval na večje konflikte in krize, vključno z državljansko vojno v Siriji, pandemijo COVID-19 ter rusko priključitvijo Krima in poznejšo invazijo na Ukrajino.

Varnostni svet ima pet stalnih članic – ZDA, Kitajsko, Francijo, Rusijo in Združeno kraljestvo, ki so skupaj znane kot P5. Vsak od njih lahko vloži veto na resolucijo. Deset izvoljenih članic Varnostnega sveta, ki imajo dvoletni mandat brez zaporednih mandatov, nima pravice veta. Privilegiran status skupine P5 izhaja iz ustanovitve Združenih narodov po drugi svetovni vojni. Združene države Amerike in Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR) so bile absolutne zmagovalke vojne in so skupaj z Združenim kraljestvom oblikovale povojno politično ureditev.

https://twitter.com/nmusar/status/1666101563905933316

Ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt je pri oblikovanju načrtov za Združene narode vztrajal pri vključitvi Republike Kitajske in si zamislil mednarodno varnost pod vodstvom "štirih svetovnih policistov". Britanski ministrski predsednik Winston Churchill je v Franciji videl evropsko varovalo pred morebitno nemško ali sovjetsko agresijo, zato je podprl njeno prizadevanje za obnovitev statusa velike sile.

Članice skupine P5 so v različnem obsegu uveljavljale pravico veta. Če upoštevamo leta, ko je imela sedež Sovjetska zveza, je bila Rusija najpogostejša uporabnica veta, saj je od ustanovitve Varnostnega sveta do februarja 2023 blokirala 152 resolucij. Združene države so veto uporabile sedeminosemdesetkrat; nazadnje so leta 2020 izglasovale veto na resolucijo, ki je pozivala k pregonu, rehabilitaciji in reintegraciji oseb, vpletenih v dejavnosti, povezane s terorizmom.

Nasprotovale so temu, da resolucija ne poziva k repatriaciji borcev samooklicane Islamske države in njihovih družinskih članov. Kitajska v zadnjih letih vse pogosteje uporablja pravico veta, čeprav je bila v preteklosti bolj prizanesljiva kot Združene države ali Rusija; Peking je blokiral devetnajst resolucij, od tega šestnajst od leta 1997. Nasprotno Francija in Združeno kraljestvo od leta 1989 nista uporabili pravice veta in se zavzemata za to, da bi ga druge članice P5 uporabljale manj.