“Sendvič standardom” rok trajanja potekel, Šarec uvaja drugačne kriterije

Rok Čakš
15
Vir foto: pixabay

“Dejanje Darija Krajčiča je nedopustno, in če želimo slediti vrednotam in načelom LMŠ, je zanj treba prevzeti odgovornost.”

S temi besedami so pred slabim letom dni v Stranki Marjana Šarca iz parlamenta napodili svojega poslanca, ki je iz trgovine odnesel sendvič, plačal pa ga je šele kasneje. “Ali bo obdržal službo in izgubil integriteto ali pa obratno,” je takrat na Krajčiča javno pritisnil predsednik vlade.

Podcast komentarja je na voljo na dnu prispevka

Tudi na sendvič standardih si je, ob hvalospevih medijev, Marjan Šarec zgradil priljubljenost ter svoji stranki čez noč podvojil javnomnenjsko podporo. A po letu dni je nekaj drugače; visoka podpora Šarcu ostaja, »sendvič standardi« pa so medtem postali cokla njegovi vladavini.

V letu dni so Šarcu lastni standardi dodobra oklestili že tako siromašno ekipo in prav lahko bi se mu zgodilo, da bi na koncu v vladi in v stranki Marjana Šarca ostal samo še Marjan Šarec.

Izkazalo se je namreč, da ljudje okrog njega še zdaleč niso tako čistih rok, kot je brezmadežnost »nove generacije, ki bo zamenjala stare prakse« v predvolilni kampanji promoviral Kamničan. V letu dni so mu lastni standardi dodobra oklestili že tako siromašno ekipo in prav lahko bi se mu zgodilo, da bi na koncu v vladi in v stranki Marjana Šarca ostal samo še Marjan Šarec. Zato njegove nedavne besede, da v primeru ministrice Aleksandre Pivec ne bo storil iste napake, kot jo je v primeru nekdanjega okoljskega ministra Lebna, ne presenečajo.

Spomnimo, Jureta Lebna je močno obremenila razkrita dokumentacija v zvezi z najbrž koruptivnim naročilom preplačane makete za drugi tir iz časa, ko je bil še državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo. In res, prav te dni je Šarec Lebna, ki se zdaj ukvarja s pridobivanjem okoljskih soglasij za Pečečnikov projekt bežigrajskega stadiona, skušal zvabiti v svoj kadrovsko opustošen kabinet. Hkrati pa smo v ponedeljek izvedeli, da sta se Šarec in Pivčeva dogovorila za »konstruktivno in proaktivno sodelovanje v vladi«. O njeni vlogi v propadlem projektu SRIPT pa nič.

Odgovornost ministrice naenkrat ni več aktualna

Če bi zaradi nepravilnosti v projektu, kjer so si izbranci razdelili lep kupček davkoplačevalskega denarja, brez da bi kaj dosti za to postorili, imel resen namen prerešetati ministričino odgovornost, bi seveda to storil pred kongresom DeSUSa. Tako pa je s čakanjem na izvolitev Pivčeve ubil dve muhi na en mah – znebil se je neugodnega Karla Erjavca, afero SRIPT pa potisnil v ozadje – če so jo izvolili za predsednico koalicijske stranke, je pač očitno čista, predsednikov koalicijskih strank pa se, v dobrobit obstanka vlade, ne menjuje.

A kdor se je poglobil v 86-stransko poročilo Ministrstva za gospodarstvo o neupravičeni porabi sredstev v projektu SRIPT, ve, da v njem navedene ugotovitve Aleksandro Pivec močno bremenijo, še posebej v luči Šarčevih »sendvič standardov«, ki so veljali do sedaj.

Povzemimo. Notranji in zunanji sodelavci Turistično-gostinske zbornice Slovenije so si, brez da bi opravili kaj bistvenega, razdelili 390 tisoč evrov evropskih sredstev na projektu, kjer  naj bi s svojimi aktivnostmi »prispevali k trajnostnem razvoju Slovenije«. Kot kaže, pa so nekateri prispevali predvsem k trajnostnem razvoju lastnih denarnic.

In ker nekomu na Ministrstvu za gospodarstvo to ni bilo najbolj všeč, bodo denar morali vračati, nekateri pa bodo celo soočeni s kazensko odgovornostjo. Vračanje denarja bi lahko doletelo tudi Aleksandro Pivec, ki je preko avtorske pogodbe z bruto urno postavko 200 € pospravila slabo desetino zgornjega zneska, oziroma kanček manj kot je stal rabljeni porsche Karla Erjavca, fotografije katerega so Šarčevi operativci javnosti pred nos pomolili tik pred DeSUS-ovim kongresom.

Pivčeve resda ni med tremi ovadenimi, a v omenjenem poročilu glede njenega »prispevka« vsaj za slabe 4 tisočake nedvoumno piše, da »poročila, ki jih je avtorica priložila za zgoraj opravljeno delo po avtorski pogodbi, ne vsebujejo zgoraj omenjenih strokovnih podlag, metodologij ali podobnih gradiv, ki bi dokazovala nastanek avtorskega dela« …

… in še:

Aleksandra Pivec, je z bruto urno postavko 200 € pospravila zgolj kanček nižji znesek kot je stal rabljeni porsche Karla Erjavca, fotografije katerega so Šarčevi operativci javnosti pred nos pomolili tik pred DeSUS-ovim kongresom.

Odvrgel masko je svetnice in pokazal pravo lice …

Seveda, zgoraj opisane prakse molzenja davkoplačevalskega denarja iz raznih domačih ali evropskih razpisov in drugih proračunskih virov niso nič neobičajnega. Če pa bi za kaj takšnega morala odstopiti tudi ministrica, pa je stvar perspektive, s katero gledamo na njeno “iznajdljivost”.

In kot lahko opazimo, se je ravno perspektiva pogleda pri Marjanu Šarcu po dobrem letu dni na oblasti drastično spremenila. Lahko rečemo, da je, kot nekoč že Miro Cerar pred njim, svoje standarde prilagodil tistim, ki sicer veljajo v slovenski politiki in čez katere je pred prihodom na oblast tako glasno bentil. Povedano po domače – zgolj leto na vladi je bilo potrebno, da se je Marjan Šarec prelevil v politika, nič drugačnega od ostalih, ki jih premami vonj oblasti. Ali pa je zgolj odvrgel masko, s katero je do sedaj zavajal volivce.

Kot največji osmoljenec te lekcije iz realpolitike se bo v zgodovino slovenskega parlamentarizma zapisal nič krivi in dolžni Darijo Krajčič. Ta najprej ni z zadostno resnostjo dojel konteksta, v katerem se je nekdanji komedijant prelevil v moralnega čistuna brez vsakršne tolerance do potez, navdihnjenih s smislom za humor. Nato pa je, tudi pod pritiskom medijev, a proti zdravi pameti, preveč ponižno ustregel šefu stranke in vlade, kot bi se to za »predstavnika ljudstva, ki ni vezan na nikakršna navodila« spodobilo.

Nič čudnega, saj kot vidimo na primeru “neposlušnega”, “nediscipliniranega” in “upornega” poslanca Roberta Polnarja (kot ga označujejo), samostojnost delovanja in odločanja poslancev ni več na piedestalu vrednot levičarskih politikov in medijev. Tistih vrednot, katere so svoj čas vzhičeno prepoznali v početju slovitega prestopnika Cirila Pucka. Pa Polnar sploh ne prestopa nikamor, samo pravi, da ne bo a priori vnaprej obljubil svojega glasu za vse, kar mu bodo ukazali.

In zgolj dobro leto dni je bilo potrebno, da sklicevanje na “sledenje vrednotam in načelom LMŠ” ter govoričenje o “odgovornosti” in “integriteti”, izgine iz vokabularja  človeka, ki se je javnosti prodal ravno na tovrstnih vrednotah “nove generacije”.

Te so zdaj zamenjale visokoleteče parole o »konstruktivnem in proaktivnem sodelovanju v vladi«, s katerimi je premier lastnim “sendvič standardom” dokončno zaril nož v srce. Njihov rok trajanja je pač, v dobro ohranitve oblasti, potekel.

15 KOMENTARJI

      • Saj imate prav ampak zato je naša naloga biti boljši. Vsako stvar lahko povemo spoštljivo ali drugače. Slovenci se imamo za kulturen narod in to uveljavljajmo v praksi.
        Drugače pa se mi ta stavek ni zdel nekulturen zato sem tudi vprašal, kaj je v stavku nekulturnega. Namreč izsek je vzet iz znane knjige Cesarjeva nova oblačila in je bil tudi v knjigi predstavljen kot prispodoba.

      • O predsedniku vlade Janezu Janši pa Igor ne prej, ne pozneje nikoli ni rekel nič slabega.

        Res je nekoč zapisal, da je treba Janšo postaviti pred strelski vod in da bo srečen dan, ko bo visel s kandelabra na Tromostovju (dokumentirano), toda kdo bi se oziral na take in podobne malenkosti.

        Tudi mi se včasih sprašujemo, kdaj se bo aktualnemu premierju razbil vrč, s katerim hodi po vodo na Gregorčičevo, pa je vrč še vedno le načet.

    • A govoriš o Serpentinšku, ljubljencu najbolj zahtevne publike z gasilskih veselic.

      Da mi ne boš podtikal, naj ti povem, da ne mislim nič slabega o gasilcih.

  1. V članku gospoda Roka Čakša, je zelo lepo predstavljeno delovanje vladajoče LMŠ in njenih partnerskih strank.

    Kako hitro je Šarec (zaradi lasne podobe), zamenjal poslanca zaradi SENDVIČA, ki je bil dejansko plačan, samo z zamikom. To pa res ni greh ne pred ljudmi in ne pred Bogom.
    Ali bo kdaj Jankovič odplačal kredite z zamikom?

    Primer Pivčeve ni prav nedolžen. Kot se je sedaj v kampanji DESUS slišalo, ženska dejansko dela (zaradi hrbtenice) samo po 4 ure. Vendar poleg rednega dela upa pisati tudi “študije po pogodbi”.

    Kdor je res bolan in pošten, bi odstopil iz ministrskega mesta, zaradi zdravstvenih razlogov. Njej pa ni dovolj samo ministrovanje, ampak hoče celo “voditi” stranko.
    Sicer pa je stranka DESUS v rokah “stricev” in tam delajo le to, kar jim je zaukazano.

    Bo pa verjetno Pivčeva poskrbela (do nedavnega je bila sekretarka na Židanovem ministrstvu), da se bo ta stranka pripojila Židanovi SD, kamor dejansko spada.

    • Šarec je ugotovil, da če bi držal nek moralni standard, lahko jutri ostane brez vlade. Zato pa je moral popustiti, drugače je jutri brez službe ali še pomembneje – nikdar več ne bo mogle s to izobrazbo igrati na tako visokem položaju.

  2. Pragmatična in kameleonsko prilagodljiva politika Marjana Šarca (ki gre simbolno pomenljivo rajši v svetovljanski Davos kot v nazadnjaško zadrte Dražgoše) in njegove vladajoče stranke LMŠ (s podporo komaj dobrih 12 odstotkov volilnega telesa!) kaže naslednje prednostne metode vladanja ter spremljevalne agitacije in propagande:
    – deli finančne “bonbončke” iz državnega proračuna, kolikor moreš, glede na v ustavi zapisano “zlato pravilo”;
    – ponujaj in sprejemaj čim manj zakonov in podzakonskih aktov, s katerimi bi lahko vznemiril volivce ter nedotakljive mnenjske voditelje iz kriminalno-političnega podzemlja “ugrabljene države”;
    – nenehoma ponavljaj “mantro”, da ima manjšinska vlada skrajno omejene možnosti vladanja, zato se vnaprej odpovej in odreči vsem poskusom dolgoročnejših strateških razvojnih reform ter nenehoma ponavljaj doseženo socialno razkošje stabilnosti, brezkonfliktnosti in mrtvoudnega “statusa quo” sredi neprijaznega sveta, polnega med-razrednih, med-verskih, med-nacionalnih in drugih nasilnih sporov, spopadov, revolucij, terorističnih zločinov, atentatov in vojn;
    – vse kratkoročne politične načrte je potrebno podrediti projektu osvajanja oblasti “na dolgi rok”, in sicer s sistematičnim postopnim prevzemanjem odločilnega kadrovskega vpliva nad nadzornimi odbori in upravami državnih podjetij in finančnih ustanov ter nad javnimi zavodi, agencijami, direktorati, skladi, inšpektorati in nad številnimi drugimi odločevalci v javni upravi in državni administraciji;
    – vse notranje boje in spopade v šibkejših konkurenčnih strankah vladajoče koalicije (SD, SMC, SAB, Desus) je potrebno sistematično in vztrajno izkoriščati za postopni prevzem volivcev, poslancev in vodstev teh strank ter za njihovo “odrešilno” pripojitev v bistveno močnejšo in bistveno bolj poenoteno levo-sredinsko stranko po zgledu nekdanje LDS ter po permanentnih nasvetih prvakov evropske sorodne druščine strank svobodnjakov.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime