Še ena grožnja slovenski narodni skupnosti: postajamo družba brez branja knjig

Uredništvo
3

“Postajamo družba brez branja knjig, tisti pa, ki jih še berejo, vse več berejo brezplačno in vse več berejo v angleščini. In tudi ti berejo vse manj,” so svoje ugotovitve strnili avtorji nacionalne raziskave o slovenskih bralnih navadah.

Polovica Slovencev ne prebere niti ene knjige na leto, število bralcev in intenzivnost branja pa na splošno upadata. Tako je še leta 2014 vsaj eno knjigo, ki ni bila vezana na delo ali študij, prebralo 58 % ljudi, lani le še 51. Več kot 20 knjig (brez študijske literature in v slovenščini) letno prebere le še 6 odstotkov ljudi (l. 2014 je bilo takšnih 9 odstotkov), vsakodnevno knjige bere 9 % ljudi. Po bralnih navadah zaostajamo za evropskimi državami, kot tudi za Američani. V ZDA je lani 76 % odraslih prebivalcev prebralo vsaj eno knjigo, na Norveškem na primer ni nobene knjige prebralo le 12 % prebivalcev.

Po številu knjig, ki jih imamo doma, smo na repu Evrope

V angleščini med mladimi med 18. In 24. letom bere 85 % ljudi, med 25. in 34. letom 62 % ljudi bere v angleščini. V starostni skupini 35–49 let je takih bralcev 39 %, med starejšimi od 50 let v angleščini bere vsak sedmi.

Dve tretjini anketiranih je imelo doma manj kot sto knjig, tretjina pa več kot 100 knjig. Lastnih knjig doma sploh nima 3 odstotke vprašanih. Podatek ni presenetljiv, saj si Slovenci knjige najraje izposojamo v knjižnici. Skoraj četrtina Slovencev je članov knjižnic. V povprečju pa si izposodimo devet knjig na prebivalca. Kljub temu pa tudi knjižnična izposoja pri nas upada že od leta 2015. Vseeno ženske berejo raje kot moški, tudi v knjižnicah prednjači izposoja lahkega ženskega branja.

Vir: jakrs.si

Knjige vse manj kupujemo, a tudi kupljene najraje podarimo

Največ knjig kupijo odrasli med 25. In 34. letom, tem pa sledijo odrasli med 35. In 49. letom. Največ kupcev knjig le-te še vedno kupi v knjigarni, drugi najpogostejši način nakupa pa so spletne knjigarne.

Bralci knjige najraje kupijo, ker preprosto radi berejo ali pa za namene učenja in se jim zdijo knjige vrednost. Največ jih je za knjigo pripravljenih odšteti do 14 evrov.

Knjige imajo za Slovence predvsem simbolno (darilno) vrednost, kupujejo jih namreč tudi tisti, ki jih ne berejo. Na vsaki dve knjigi, ki ju v knjigarni kupimo zase, namreč tri kupimo za darilo. Kljub gospodarski konjukturi, ljudje knjige kupujejo vse manj.

Slovensko založništvo v krizi

Slovenske založbe so v letu 2018 izdale več naslovov, ki so ustvarjali izgubo, kot naslovov, ki so ustvarili dobiček. Med leti 2014 in 2018 so slovenske založbe potrojile svoje izgube, založništvo kot dejavnost pa se iz profesionalne dejavnosti z vse več prekarnimi delavci po oceni avtorjev študije vse bolj spreminja v prostočasni hobi.

Kot pišejo avtorji študije, slovenska kulturna politika ustvarja podlago za populizem. V okolju vse redkejšega branja je namreč ogrožena demokracija.

Ker narode konstruira skupno branje, avtorji namigujejo, da slovenska narodna skupnost z vse več angleškega branja in vse manj skupnega slovenskega branja razpada.

Kot je brati, si želijo akcije kulturne politike, ki bi te negativne družbene trende obrnila, a v zadnjih letih je predvsem mnogo pozivov k spremembam kulturne politike, a komaj kaj resničnih ukrepov, ki bi trend spremenili.

3 KOMENTARJI

  1. Kdor ne bere, je barbar…

    S slovenskimi založbami pa čisto nič ne sočustvujem. Dejstvo je, da že vsak bumbar lahko izda knjigo, povečini pa so slabe in nezanimive… Čemu bi jaz plačal za izdelek, ki ga en xy gimnazijski maturant napiše in ni niti blizu neki kvaliteti, ob kateri lahko razmišljaš in se česa naučiš?

  2. Problem je to da mladini se zamiri knjiga ze ko jo vidi prav zaradi sol. Za domače branje dajejo neke dolgocasne in nerazumljive knjige npr. Kmetske slike. Najdite kaj bolj modernega in zanimivega pa se bo branje povecalo in se itak knjige majo stare podatke – obstaja internet kjer je hitrje tudi najdet tocno stvar smo skoraj v letu 20202

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime