S propadom Superlige rešen le del problema. V prenovljeni Ligi prvakov pes taco moli v isto smer

Superliga je zatresla temelje nogometa, a je nato hitro neslavno propadla. Zdi pa se, da nogometu grozi še ena »super liga« v obliki novega formata Lige prvakov.

Čeprav jo predsednik Uefe Aleksander Čeferin predstavlja kot ligo, kjer bo vsaka ekipa imela možnost sanjati naslov, temu v praksi ne bo povsem tako. Več privilegijev bodo imeli ravno klubi "odpadniki" ter posledično največja nogometna državna prvenstva. Poleg tega velikim klubom ne bo treba skrbeti, da bodo v primeru slabe sezone ostali brez Lige prvakov, saj ima Uefa zanje pripravljeno varovalko.

Nov format pa prinaša tudi vse več tekem, predvsem tekem med boljšimi ekipami, ki bi posledično pogosteje lahko medsebojno odigrale vsaj tri tekme v eni sezoni.

Uefa je v začetku tedna na seji izvršnega odbora potrdila načrt za prenovo formata evropskih klubskih tekmovanj od leta 2024. Elitno evropsko tekmovanje Liga prvakov se bo z 32 klubov razširilo na 36 klubov. Novi format celinskih tekmovanj bo stopil v veljavo v sezoni 2024/25.

Najmočnejše štiri evropske lige - prvenstva Anglije, Španije, Nemčije in Italije - bodo v prenovljeni Ligi prvakov imele zagotovljena štiri mesta, Francija pa po novem tri. Ob tem bosta prvaka Lige prvakov in Evropske lige v prejšnji sezoni avtomatično uvrščena v razširjeno tekmovanje, s čimer bosta sproščeni še dve mesti v domačih tekmovanjih obeh prvakov.

Vsaka ekipa bo v uvodnem delu odigrala 10 tekem po računalniškem žrebu glede na razvrstitev. Od osmine finala bodo sledile tekme na izpadanje, osem najvišje uvrščenih ekip si bo pri tem zagotovilo neposredno napredovanje.

Kaj je največja sprememba?

Največjo spremembo predstavlja reforma skupinske faze tekmovanja, v kateri je bilo doslej 32 ekip razdeljenih v osem skupin. Tekmovanje bo potekalo po tako imenovanem švicarskem modelu, z enotno lestvico in razvrščenostjo ekip glede na trenutni in zgodovinski uspeh. Vsaka ekipa bo odigrala 10 tekem (5 doma in 5 v gosteh) proti desetim različnim nasprotnikom.

Osem najvišje uvrščenih ekip na lestvici se bo avtomatično uvrstilo v playoff, ekipe, razvrščene med 9. in 24. mestom, pa bodo igrale dodatne kvalifikacije, po katerih se bo osmerica uvrstila v playoff Lige prvakov, osmerica pa bo evropsko pot nadaljevala v ligi Europa.

Štiri dodatna mesta v novi Ligi prvakov bo UEFA razdelila po naslednjem ključu: eno mesto bo dobila četrtouvrščena ekipa pete države na jakostni lestvici UEFA (trenutno bi to bila četrtouvrščena ekipa iz francoske Ligue 1 – op.a), eno dodatno mesto bo dobil državni prvak lige, ki še nima predstavnika v Ligi prvakov, s čimer se bo preko t.i. 'poti šampionov' v ligo prvakov uvrstilo pet državnih prvakov, kar je eden več kot doslej. Dve dodatni mesti bo UEFA prihranila za kluba z najvišjim koeficientom v zadnjih petih letih, ki se nista uvrstila v skupinski del Lige prvakov, vendar pa sta se uvrstila v kvalifikacije za uvrstitev v Ligo prvakov ali igrala v Ligi Europa oziroma v Konferenčni ligi.

Čeferin: Nov format prinaša rast za nogomet. Je temu res tako?

"Nov format potrjuje vrednost in stabilno prihodnost nacionalnih prvenstev, saj temelji na principu, da je uspeh v domačem prvenstvu ključen za uvrščanje v evropske pokale. Format tudi ohranja solidarnost na ravni celotnega športa in zagovarja odprt sistem tekmovanja. Evolucija formata bo ohranila sanje katerekoli ekipe v Evropi o igranju v Ligi prvakov. Stremeli bomo k dolgoročni prosperiteti in rasti za celoten evropski nogomet in ne zgolj za majhen, samopoklican kartel," je nov format lige prvakov komentiral predsednik Uefe Aleksander Čeferin.

A zdi se, da to ni res. Paničen strah pred pobegom najbogatejših in najatraktivnejših klubov v lastno superligo, kar se je skorajda zgodilo, je Uefo sililo v to, da je pristala na zahteve ravno teh klubov. Revolucija najmočnejšega klubskega tekmovanja je bila izvedena tako, da je UEFA z nasprotovanjem superligi ustanovila svojo superligo, z varno cono udobja za največje klube.

Ta format ne odpira vrat za prvake nižje rangiranih državnih prvenstev, ki bodo kljub temu, da je v novi Ligi prvakov več udeležencev, dobili enako mest. Bo pa na evropskem nivoju mnogo klubov iz najmočnejših državnih prvenstev, zato bomo pretežno gledali praktično identični krog vedno enih in istih najbogatejših, ki bodo med seboj igrali v nedogled.

Kar sto več tekem in odpustki za slabe sezone velikih klubov

Tako bo imel vsak klub v LP zagotovljenih vsaj deset tekem z različnimi nasprotniki, medtem ko jih je doslej imel šest s tremi nasprotniki. To bo drastično povečalo število tekem v Ligi prvakov s sedanjih 125 na kar 225 tekem na sezono. Poleg terminov ob torkih in sredah se bo Liga prvakov igrala tudi ob četrtkih. V skupinski fazi bo 180 tekem, nato pa še 29 v fazi izločanja. Da bi klub lahko osvojil Ligo prvakov, bo moral odigrati vsaj 17 tekem, v najslabšem primeru pa celo 19 - do sedaj največ 13.

Že desetletja nogometni navijači ugotavljajo, da je v Ligi prvakov preveč tekem in da se iz leta v leto ponavljajo v skupinskem delu in izločilnih fazah isti pari, a to se bo le še podvojilo z novim formatom.

Uefa izvaja to revolucijo predvsem zato, da bi zadržala velike klube, ki so skoraj pobegnili, novi format bi jim namreč zagotovil mesto v Ligi prvakov, tudi če tega ne bi dosegli z uvrstitvijo v državnem prvenstvu, kar je danes nujna kvalifikacija. Pet najmočnejših evropskih lig bo v novem evropskem tekmovanju pod okriljem UEFA imelo pet ali celo šest klubov neposredno v skupinskem delu, ne glede na njihovo uvrstitev v državnem prvenstvu (če bo ta vsaj tam do 7. mesta, ki še vodi v katerikoli evropski pokal), saj je njihovo mesto v LP zagotovljeno zaradi visokega koeficienta Uefe, na podlagi katerega bosta podeljeni dve "prepustnici". Liverpool in Juventus se letos borita za mesto v Ligi prvakov, ker imata za seboj v slabi sezoni, od 2021 jih ne bo več skrbelo, tudi če bosta v prvenstvu na šestem ali sedmem mestu.

V novi Ligi prvakov bodo po novem štiri nova prosta mesta, ki pa ne bodo razdeljena manjšim, ampak večjim. Dve od teh štirih mest bodo prejeli klubi po lestvici Uefe, eno mesto bo prejela petouvrščena državna liga po Uefinem koeficientu (kar je skoraj vedno Francija), zadnje mesto pa naslednja liga po Uefini lestvici, ki v ligi prvakov nima predstavnikov.

Tovrsten sistem sicer ima nekaj prednosti; več "velikih" tekem v rednem delu predvidoma prinese več denarja iz TV pravic. Apetiti velikih klubov so zadovoljeni, ker jim zagotavljajo stabilno prisotnost v tekmovanju in s tem stabilen dohodek. A analitiki opozarjajo, da si bodo dodaten denar v glavnem delili veliki, kar bo dodatno povečalo razlike v nogometu. Obenem bi lahko tržne pravice domačih lig padle.