Rusi stisnjeni v kot: bo "referendumu" sledil "jedrski mir"?

vir: YT, Infinity News
POSLUŠAJ ČLANEK
V nedavnem komentarju smo ugotavljali, da so se ruske agresorske sile v vojni v Ukrajini znašle v nezavidljivem položaju, zato se moskovske oblasti poslužujejo vse skrajnejših prijemov. Poleg mobilizacije večjega obsega in napovedane morebitne uporabe jedrskega orožja je trenutno najbolj v ospredju "referendum", na katerem naj bi se velik del vzhodne Ukrajine odločil za priključitev Rusiji.

Referendum je potekal od petka, 23. septembra, do torka, 27. septembra, v samooklicanih separatističnih Luganski in Doneški ljudski republiki (LNR in DNR), pa tudi na zasedenih ozemljih Hersonske in Zaporoške regije, kjer so bili postopki izvedeni dvojezično. Rezultati, ki jih je razglasila moskovska volilna komisija, so za mnoge pričakovani, hkrati pa neverodostojni.

Lažni rezultati in politične menjave


Kljub temu, da najnižjo podporo priključitvi Rusiji navajajo podatki iz Hersona, naj bi za še vedno glasovalo 87,05 % sodelujočih, nekoliko višja naj bi bila želja po združitvi z veliko sosedo v Zaporožju (93,11 %), pričakovano pa prednjačita LNR z 97,51 % in DNR z 99,23 %.

Voditelji proruskih okupacijskih in separatističnih oblasti so Moskvo že zaprosili za ratifikacijo priključitve, s čimer bi Ukrajina izgubila okoli 15 % ozemlja. Medtem pa ruski protikremeljski portal Meduza, ki je med drugim razkrival zločine v Buči in Irpinu, poroča, da naj bi moskovska garnitura načrtovala zamenjavo vodij LNR Leonida Pasečnika in DNR Denisa Pušilina z novimi, povsem od režima odvisnimi kadri. Po zadnjih podatkih naj bi Rusija priključitev razglasila že jutri.

Ukrajinske sile preprečile "referendum" večjega obsega


Ruske RIA Novosti so v začetku prejšnjega meseca napovedovale, da naj bi septembra izvedli referendum tudi v delu Mikolajevske regije, a do tega zaradi uspešne obrambe Ukrajincev ni prišlo. Podobno velja za Harkovsko regijo, kjer so Ukrajinci izpod okupacije osvobodili skorajda celotno regijo.

Omenimo, da po poročanju inštituta ISW še vedno prihaja do srditih spopadov tako pri prodoru Ukrajincev v smeri Mikolajev-Herson ter pri napredovanju osvoboditeljev pri Limanu v smeri Lisičanska, ki so ga ruske sile zavzele pred meseci. V obeh smereh se boji odvijajo v korist ukrajinskih sil.

Proti tudi Srbi in Kitajci


Izvedba "referenduma" ni zadostila demokratičnim standardom, zato jih večina mednarodne skupnosti ne priznava. Na terenu ni bilo potrjenih mednarodnih opazovalcev, temveč le tisti, ki jih je povabila Rusija, več tujih medijev pa poroča, da je glasovanje izvajala volilna komisija od vrat do vrat v spremstvu vojske, kot prikazuje spodnji posnetek, pričevanja očividcev pa razkrivajo, da so glasovnice izpolnjevali člani volilne komisije sami. DW tudi poroča, da so bili nekateri prisiljeni voliti pred puškino cevjo, zatem pa so vojaki preverili, če so upravičenci glasovali "pravilno". Po razglasitvi rezultatov se je začel množičen beg civilistov z ozemelj, ki naj bi se priključila Rusiji.



Ukrajinski predsednik Zelenski je dogajanje označil za "farso, ki je ne moremo imenovati niti imitacijo referenduma", predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da EU ne bo priznala lažnega referenduma, hkrati pa je tudi turški zunanji minister Mehmet Cavusoglu izjavil, da "Turčija ne bo priznala rezultatov referenduma v Ukrajini, podobno, kot se Ankara ni strinjala s protizakonito priključitvijo Krima leta 2014".

Rezultatov ne bo priznala niti Srbija, je pred dnevi napovedal srbski predsednik Aleksandar Vučić, zunanji minister Nikola Selaković pa je pojasnil, da bi bila takšna poteza v nasprotju z ustanovno listino ZN in tudi s srbskimi interesi "nespreminjanja meja". Prav takšna stališča prihajajo s Kitajske, ki se, čeprav zaveznica Rusije, že od začetka zavzema za ozemeljsko celovitost Ukrajine in mirno rešitev konflikta. Kot zanimivost navedimo, da rezultatov ne priznava tudi Kazahstan, o beloruskih stališčih pa zaenkrat ni poročil.

Proti priznanju rezultatov se je izrekla tudi OVSE, prav tako jih je generalni sekretar ZN Antonio Guterres označil za kršitev mednarodnega prava.

Referendumu sledi "jedrski mir"?


V včerajšnjih Odmevih je Luka Svetina gostil varnostnega strokovnjaka dr. Denisa Čaleto, ki meni, da je referendum pričakovan, obenem pa pojasnjuje pozicijo Zelenskega, ki se za dosego cilja ozemeljske celovitosti Ukrajine (trenutno) ne more pogajati z Rusi. Meni, da je Rusija odločena storiti ta korak, saj Putinu ne ostane več veliko možnosti, da bi svoji javnosti napad na Ukrajino predstavil kot uspeh.

Mobilizacija, ki je prinesla vojno v vsak ruski dom, z rezervisti na bojišču ne bo prinesla kakšne pomembne prednosti Rusom, meni Čaleta. Nevarnejše pa so besede Putina, ki je prejšnji teden zagrozil z uporabo jedrskega orožja, če bo Rusija ogrožena. To je visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Joseph Borrell za BBC označil za "nevaren trenutek" vojne.

Na drugi strani je opozoril, da je vsak, ki se je želel pogajati s Putinom, dobil jasno sporočilo: "Imam vojaške cilje, in če jih ne bom dosegel, se bom bojeval naprej." Ob upoštevanju referenduma, katerega rezultate si (zgolj) Moskva interpretira kot veljavne, uporaba jedrskega orožja ni več tako oddaljen scenarij, se strinjajo mednarodni analitiki.

Kljub temu Borrell zagotavlja, da bo Zahod še naprej podpiral Ukrajino, a poudarja, da mora biti dosežena diplomatska rešitev, ki bo ohranila ozemeljsko celovitost Ukrajine. A kot opozarja Čaleta, bo Ukrajina zasedena ozemlja težko dobila nazaj.



 
KOMENTAR: Rok Frelih
What happens to Ukraine's occupied territories after Russia's sham-referendums? | DW News
Putinu se mudi, referenduma v Mikolajevski in Harkovski oblasti je že zamudil. Referendume so Rusi v naglici izpeljali prej, kot bi Ukrajincem uspelo osvoboditi še več svojega ozemlja. Sedaj je čas za branjenje zasedenega ozemlja z jedrskim orožjem, ki ob votlosti in nesposobnosti ruskega sistema v resnici predstavlja njihovo edino pogajalsko izgodišče. Referendumi so krinka, pesek v oči lastni javnosti, obenem pa svarilo mednarodni skupnosti in Ukrajini, če bo želela nadaljevati z osvobajanjem. Takšno izhodišče lahko predstavlja celo ključ do (začasnega) miru, obenem pa jasno kaže na ruski neuspeh: demilitarizacija in menjava oblasti nista bili doseženi, prav tako pa si Moskva s svojo politiko ustvarja nepokorščino lastnih državljanov in se ob tem kapitalsko in razvojno slabi. To je ogromna Putinova strateška napaka, saj se Rusija z izjemo jedrskega arzenala zaradi nespametnega gospodarjenja in izgube strateških kapacitet ne more več uvrščati med globalne velesile. Putin želi z jedrskimi grožnjami izsiliti konec bojev, ki jih je začel sam. V tem ni zaznati dobronamerne človekoljubnosti, pač pa oportunistično oprijemanje za strateško rešilno bilko, ki mu jo ponuja jedrsko orožje. Le tako se bo lahko pred svojo publiko predstavil kot zmagovalec, ruska vojska pa se bo izognila madežu poraza, proti kateremu na bojišču iz dneva v dan očitneje drsi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike