RTV Slovenija in dvojna merila, ko gre za katoličane in LGBTQ aktiviste

V Sloveniji, pa tudi v Evropi in svetu, vse bolj navzkriž prihajata dva vrednotna sistema - t.i. progresivni levoliberalni ter konservativni, temelječ na vrednotah krščanstva. 

Nedavno sta navzkriž prišla tudi na slovenski nacionalni televiziji. Pri tem ni toliko pomembno, s katerim se lahko vsebinsko strinjamo ali ne, temveč ali na javnem mediju ljudi, ki pripadajo enemu in drugemu svetovnonazorskemu krogu, obravnavajo enakopravno, z enakimi vatli. 

Od RTV Slovenija se namreč enaka obravnava pričakuje, saj gre za javni servis, zaradi katerega so obvezni prispevek primorani plačevati tako levoliberalci kot konservativci. 

Ali je v praksi res tako, si odgovorite po seznanitvi s konkretnim primerom, ki je nastal zaradi oddaje Intervju z direktorjem Zavoda Iskreni, Igorjem Vovkom. 

Na splošno velja, da je levoliberalni svetovni nazor med drugim prevladujoč na zahodnih univerzah, v vodstvih korporativnih informacijskih gigantov, dominantnih medijih, finančno močno podprtih nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo z "reproduktivnimi pravicami žensk", zastopajo pravice LGBTQ+ oseb, zagovarjajo teorijo spola in družbeno konstruiranje spolne identitete. Drugi pa svoje zatočišče išče v manjših in materialno skromnejših skupnostih, vrednotno oprtih na katoliško in druge krščanske cerkve, in zagovarja pomen tradicionalne družine kot osnovne celice družbe, življenje od spočetja do naravne smrti, zakonsko zvestobo, versko svobodo, pomen kulture in identitete ter splošno odprtost do otrok in življenja.

Tudi presojo, predstavniki katerega svetovnega nazora imajo bolj odprt dostop do osrednjih medijev, vključno z javno RTV, prepuščamo bralcu. Že sami odzivi na intervju Jožeta Možine z direktorjem Zavoda Iskreni, Igorjem Vovkom, človekom tradicionalnih, krščanskih prepričanj, pa kažejo, da zastopstvo takšnih stališč na javnem mediju za nekatere v naši družbi nikakor ni nekaj samoumevnega.

Čeprav so največ prahu predvsem med levimi aktivisti in celo nekaterimi novinarji nacionalke dvignile Vovkove besede, da Zavod ni »proti osebam z istospolno usmerjenostjo … smo pa videli s časom, da proti LGBT-idologiji, to pa smo proti,« (k temu se bomo vrnili v enem od naslednjih člankov), pa se je zataknilo pri nečem drugem.

Igor Vovk je med drugim predstavljal največji javni projekt Zavoda Iskreni - Festival družin, ki poteka že vse od leta 2007. V svojih začetkih je bil nepričakovano množičen in tudi množično medijsko podprt. Dokler niso ugotovili, da je organizator katoliški zavod, kar je sčasoma pripeljalo do umika medijske pozornosti, ki se je iztekla v  popolno medijsko ignoranco.

Za Zavod in festival, ki se ga vsakoletno udeležuje na stotine družin, bi pred leti lahko bila usodna akcija LGBT gibanja proti Zavodu in festivalu, ki so jo sprožili po referendumu o družinskem zakoniku, v katerega se je Zavod Iskreni aktivno vključil. LGBT aktivisti so se takrat organizirali in pisali pisma sponzorjem Festivala družin, v katerih so Zavod med drugim obtoževali nestrpnosti do homoseksualnih oseb ter razširjanje nestrpnosti in sovražnosti do žensk in manjšin. S tem naj bi sponzorji Festivala družin "tudi sami posredno legitimizirali nestrpnost in sovražni govor", zato so jih pozvali, da nemudoma prekinejo sodelovanje z Zavodom Iskreni, da zahtevajo vračilo sredstev in v prihodnje bolj pazljivo izbirajo, s kom sodelujejo. (Pismo si lahko v celoti preberete v spodnjem delu tega članka: Odziv na diskreditacijo Zavoda Iskreni.net)

Med podpisniki tega pisma je bila tudi profesorica s FDV in znana LGBT aktivistka Barbara Rajgelj, sicer redna gostja javne radiotelevizije.

In prav Rajglovo je kot primer odnosa aktivistov do Zavoda v oddaji izpostavil Igor Vovk: "S temi aktivisti, ki so se spravljali na zelo grd način na nas, sem skušal vzpostaviti stik. Z Barbaro Rajgelj sem si celo dopisoval po mailu in sva se dogovorila za srečanje ... a si je uro pred dogovorjenim srečanjem premislila, češ da bi s tem legitimirala nas, oziroma naše stališče." Vovk je še dodal, da ga je to presenetilo, kajti njegova ideja je bila, "da se pogovarjamo in iščemo pot skupaj."

Barbara Rajgelj zahteva objavo popravka - odobreno

Po oddaji se je na Twitterju odzvala Rajglova s trditvijo, da se "nikoli ni spravljala na nikogar", in od TV Slovenija preko odvetnika zahtevala popravek napačnih dejstev, ki ga je tudi dobila. Slednje je najmanj nenavadno, saj kljub široki definiciji pravice do popravka v Zakonu o medijih le-to uredniki interpretirajo izjemno ozko in strogo ter zahtevam po popravkih praviloma ne ugodijo. Zavodu Iskreni denimo v času, ko je bil politično napaden zaradi nekdanjega člana Janeza Ciglerja Kralja, na TV Slovenija niso objavili več zahtev po popravkih (mimogrede, medijsko skoraj popolnoma spregledana je bila presoja Komisije za preprečevanje korupcije, da pri razpisu na ministrstvu, ki ga vodi Janez Cigler Kralj, ni bilo ničesar spornega).  

TV Slovenija je tako ob koncu naslednje oddaje intervju objavila desno besedilo (klik za povečavo), v katerem Rajglova med drugim piše, da "se ni nikoli na grd način spravljala na nikogar, niti na Igorja Vovka ali na poslovne subjekte, katerih ustanovitelj ali direktor je." 

Ter še, da je leta 2012 zavrnila dogovorjeno srečanje, ker "se je pred tem seznanila z nekaterimi teksti spletne strani Iskreni.net. Zlasti teksti, ki promovirajo zdravljenje istospolno usmerjenih ljudi, so izključujoči in ponižujoči ter posegajo v človekovo dostojanstvo, zato se o njih ni mogoče pogovarjati in iskati skupne poti, ampak jih je v izhodišču treba zavrniti kot skrajne in nevarne."

Tudi Igor Vovk zahteva objavo popravka - zavrnjeno

Po objavi zgornjega besedila se je na RTV Slovenija z zahtevo po popravku, prav tako preko odvetnika, obrnil tudi Igor Vovk.

V utemeljitvi je izpostavil, da pri objavljenem popravku Rajglove "ne gre za popravek dejstev, kot to zavajajoče izhaja iz naslova objave, temveč je Barbara Rajgelj s tem popravkom le predstavila svoja nasprotna stališča."

Dejstvo namreč ostaja, da je Rajglova v zadnjem trenutku odpovedala sestanek z obrazložitvijo "saj bi s tem legitimirala vaše pozicije". Kot je tudi dejstvo, da je bila ena izmed podpisnic pisma z naslovom Sodelovanje vašega podjetja z Zavodom Iskreni.net, katerega vsebina "blati dobro ime Zavoda Iskreni in predstavlja grd način zatiranja delovanja drugače mislečih." 

Igor Vovk v popravku še izpostavi, da so bile v navedenem pismu izražene "izrazito negativne vrednostne sodbe glede delovanja Zavoda Iskreni, podpisniki pa so sponzorje pozvali, da nemudoma prekinejo sodelovanje z Zavodom Iskreni in zahtevajo vračilo danih sredstev." Vovk poudarja, da "Vsebina tega pisma blati dobro ime Zavoda Iskreni in predstavlja grd način zatiranja delovanja drugače mislečih."

A za razliko od LGBT aktivistke direktorju katoliškega zavoda na TV Slovenija niso ustregli z objavo popravka. V zavrnitvi Vovka podučijo, da mora "predlagatelj popravka javnosti predstaviti nasprotna dejstva, ki objavljene informacije prikažejo kot napačne in neresnične," kar pa po njihovi presoji Vovk (za razliko od Rajglove) ni storil.

Zavod Iskreni zahteva objavo popravka - zavrnjeno

Zaradi objave popravka Rajglove pa se je na TV Slovenija z zahtevo po svojem popravku obrnil tudi Zavod Iskreni. Prepričani so namreč, da je bilo z vsebino objave njenega popravka neutemeljeno in nezakonito poseženo v pravico Zavoda Iskreni do varstva dobrega imena in časti.

"S citiranim besedilom popravka je bil Zavod Iskreni v javnosti prikazan v izrazito negativni luči, in sicer kot organizacija s skrajnimi, ponižujočimi in izključujočimi stališči, ki bi jih bilo treba zavreči, zaradi česar je izpolnjena temeljna predpostavka zahtevka za objavo popravka, t.j. da je bila z obvestilom prizadeta pravica ali interes predlagatelja popravka," so poudarili.

A odgovorna urednica informativnega programa, Manica Janežič Ambrožič je zavrnila zahtevo po popravku tudi Zavodu Iskreni in sicer z enakim argumentom, kot je to storila Vovku, češ da "v ničemer ne zanikate ali bistveno dopolnjujete navedb v objavljenem prispevku, temveč zgolj širite njegovo vsebino". Ter ponovila, da mora "predlagatelj popravka javnosti predstaviti nasprotna dejstva, ki objavljene informacije prikažejo kot napačne in neresnične," kar pa po prepričanju Janežičeve ni storil.