Raziskava PISA: Slovenski dijaki nadpovprečno uspešni in pridni, vendar podpovprečno srečni v šoli

Uredništvo
4

Znani so rezultati raziskave PISA 2018, raziskave, ki raziskuje bralne, matematične in naravoslovne kompetence šolajočih se 15-letnikov. Slovenski šolarji so se najbolje odrezali na področju naravoslovja, kjer so dosegli 13. mesto, najmanj uspešno pa na področju bralne pismenosti, kjer so dosegli 21. mesto.

Kljub temu, da so rezultati na vseh treh področjih  nekoliko nižji kot pred tremi leti, je Slovenija še vedno nad povprečjem OECD, vendar daleč za najboljšimi, ki so Kitajska, Singapur, Japonska, Estonija in Finska. Zaskrbljujoč podatek pa je, da na svetovni ravni le 9% šolarjev loči podatke od mnenj.

Na področju bralnega razumevanja so slovenski šolarji zbrali 495 točk, kar je 10 točk manj kot pred tremi leti in se uvrstili na 21. mesto. S 555 točkami vodijo Kitajske province, ki jim sledijo Singapur, Estonija, Kanada in Finska.

Na področju matematike so slovenski šolarji s 509 točkami za 1 točko poslabšali rezultat izpred treh let in zasedli 14. mesto, pri naravoslovju pa so slovenski šolarji dosegli 507 točk, kar nas je uvrstilo na 13. mesto, vendar je 6 točk manj kot pred tremi leti. Matematično vodijo Kitajske province (591), Singapur (569), Japonska (527) in Južna Koreja (526), pri naravoslovju pa Kitajskim provincam in Singapurju sledijo Estonija, Japonska in Finska.

Bralna pismenost stoji, mnenja od podatkov ne loči niti vsak deseti petnajstletnik

Kljub temu, da se je svet od leta 2000 opazno spremenil, pa se temu ni bistveno prilagodila tudi šola, opozarjajo raziskovalci. Če so bili najpomembnejši viri informacij v času prve raziskave enciklopedije in šolski učbeniki, je danes to internet. Zaskrbljujoč podatek pa je, da samo 9% mladostnikov razume razliko med mnenjem in podatkom, ki je za pridobivanje kakovostnih informacij na spletu, kjer lahko objavlja vsakdo, ključna.

Pisa je raziskava, ki jo opravlja OECD – organizacija za gospodarstvo, sodelovanje in razvoj, t.i. klub najbolj razvitih držav sveta. Raziskujejo kaj učenci znajo in kako so to svoje znanje zmožni prenesti v reševanje praktičnih izzivov. Osredotoča se predvsem na bralno pismenost, matematične veščine in naravoslovje. V raziskavo je bilo vključenih 600.000 petnajstletnikov, ki predstavljajo 32 milijonov petnajstletnikov iz 79 držav, kjer je raziskava potekala. Raziskavo vsaka 3 leta opravljajo že od leta 2000.

Privilegirani dijaki imajo tudi za 4 leta znanja prednosti, toda ni vse v denarju

Raziskava PISA razkriva tudi nekaj drugih podatkov, ki niso povezani le z matematiko, bralnim razumevanjem in naravoslovjem. Ugotavljajo, da imajo učenci, ki hodijo v najboljše šole, več znanja, ki je ekvivalentno štirim letom prednosti pri učenju pred tistimi, ki se izobražujejo v slabših, pri čemer ugotavljajo, da je segregacija v javnih šolah celo večja kot v zasebnih. Ugotavljajo tudi, da so želje najboljših fantov po inženirskih poklicih bistveno višje kot pri dekletih, obratno pa želje najuspešnejših deklet po poklicih s področja zdravstva močno presegajo želje fantov.

PISA ugotavlja tudi, da vložena finančna sredstva v izobraževanje ne vplivajo nujno na uspeh le tega. Korelacija med vloženimi sredstvi in uspehom je vidna le pri najrevnejših državah, kjer je denarja za šolstvo zelo malo. Ko pa je šolstvu namenjena dostojna količina denarja, je uspešnost v glavnem odvisna le še od razporeditve tega denarja. Estonija, ki je na vseh področjih skoraj najboljša, v šolski sistem vlaga 30% manj sredstev od povprečja OECD, kolikor približno vlaga tudi Slovenija.

Raziskava ugotavlja tudi, da število ur, ki jih učenci namenijo učenju, ne vodi nujno v boljše rezultate. Finci, ki se učijo »le« 36 ur na teden (skupaj v šoli in izven šole) so tako praktično pri vrhu. Povprečno se učenci učijo 44 ur, v Združenih arabskih emiratih pa se učenci učijo celo 58 ur na teden (vendar kljub temu dosegajo podpovprečne rezultate. PISA je raziskovala tudi razlike med šolami in znotraj šol, ter nekatere druge kazalce kot so miselnost in disciplina. Več discipline v razredu vodi v srečnejše učence, še ugotavljajo.

Slovenski učenci uspešni, ne pa tudi srečni in učinkoviti

Kljub temu, da so slovenski šolarji pri bralnem razumevanju nadpovprečni, pa so podpovprečno zadovoljni z šolskim življenjem. Prav tako raziskava zaznava, da je njihova miselnost podpovprečno usmerjena v rast in uspeh, prav tako se učijo več od povprečja OECD. Slovenski šolar za učenje porabi 45 ur na teden, kar je ena ura več kot je povprečje OECD, 9 ur več, ko njihov finski in 2 uri več kot estonski vrstnik, ki dosegata najboljše rezultate. Nadpovprečne v Sloveniji so tudi razlike med šolami. V Sloveniji tako nikakor ni nepomembno, katero šolo obiskuješ. Razlike med različnimi šolami segajo skoraj do 40%, medtem ko je povprečje OECD 29%, na Finskem pa le 7%

Slovenski učenci produktivni, vendar še daleč od izkoriščenja potencialov.

Ob pogledu na rezultate raziskave PISA se lahko potrkamo po prsih in se pohvalimo, da smo v vseh treh kategorijah nad OECD povprečjem ter da so padci glede na preteklo merjenje majhni. Pa vendar se lahko upravičeno tudi vprašamo, zakaj se naši šolarji učijo več časa za slabši rezultat od finskih in estonskih vrstnikov. Zakaj je Estonija, ki je ob osamosvojitvi začela nižje, prišla tako visoko in zakaj lahko Estonci z manj denarja kot mi dosežejo več.

Medtem, ko je na Finskem najbližja šola tudi najboljša (saj so razlike med različnimi šolami minimalne), pa v Sloveniji še zdaleč ni tako. Z izbiro šole lahko izboljšaš rezultat tudi za 40%, kar je verjetno tudi eden od razlogov, da se šolski sindikat boji primerjanja med šolami kot hudič križa. In kot poudarjajo raziskovalci, razlike so v javnih šolah še večje kot v zasebnih, kar pomeni, da je tudi skrb ministra Pikala in Socialnih demokratov, da bi z uresničitvijo ustavne določbe glede zasebnih šol nastradal javni šolski sistem, odveč.

Snovalci šolskih politik, ravnatelji in učitelji pa se lahko zamislijo tudi nad tem, da so slovenski učenci podpovprečno zadovoljni z življenjem v šoli in da so učenci bolj zadovoljni, kjer je več avtoritete v razredu. Izziv za pristojne je tako, kako dvigniti avtoriteto učiteljev (kar je ravno nasprotno kot je počela večina šolskih reform v preteklosti) in kako iz sredstev, ki jih je v šolstvu očitno dovolj, narediti več.

4 KOMENTARJI

  1. Kako naj bi bili slovenski dijaki srečni v šoli, saj so mnogi od njih žrtve sistemskega in sistematičnega zavajanja otrok in pretirane ambicioznosti butastih staršev.

    Je že kdo naredil raziskavo, koliko dijakov bi bili bolj uspešnih in zadovoljnih, če bi se izučili za slikopleskarje, zidarje, strojne monterje, mehanike, krojače ter čevljarje, spretne trgovce, dobre natakarje in kuharje, in za druge časti vredne poklice, kjer bi dobro in obilno služili.

    Mar dober milijon Slovencev res potrebuje neskončno število pravnikov Bavconove šole in ekonomistov, politologov in filozofov ter drugih nekoristnih ter odvečnih poklicev Kardeljeve šole?

  2. Meni ta raziskava ne pomeni ničesar, ker že dolgo vemo in spoznavamo, da je čustvena inteligenca daleč pomembnejša od znanja in uspešnosti. Za svojega sina si želim, da bo zvest sam sebi, da bo znal misliti s svojo glavo in znal reči NE.
    Uspešnost sama po sebi nič ne ponrni, če ni zraven odnosa, človeškosti, poštenosti, pravičnosti, dobrote, solidarnosti, nenasilja. In tega našim šolam manjka, predvsem državnim.

  3. “Z izbiro šole lahko izboljšaš rezultat tudi za 40%, kar je verjetno tudi eden od razlogov, da se šolski sindikat boji primerjanja med šolami kot hudič križa.”

    Več kot očitno je neenakomerno razvit, zahteven in učinkovit državni šolski sistem tako rekoč razvojno “zabetoniran” v razmeroma statično “utrdbo” pod ideološkim, doktrinarnim in političnim nadzorom vladajoče stranke SD dr. Jerneja Pikala ter mogočnih sindikalistov Branimirja Štruklja iz Meščeve Levice.
    Iz srditega in nepopustljivega odpora in upora vladajočih odločevalcev v državnem šolstvu proti uveljavitvi in izvršitvi veljavne odločbe Ustavnega sodišča RS ter proti odpravi ustavno in civilizacijsko nedopustne diskriminacije na stopnji obveznega osnovnega izobraževanja je jasno razvidno, kako daleč je aktualni slovenski državni šolski sistem od idealov svobode, enakosti in bratstva, ki so temeljne pridobitve in vrednote francoske meščanske revolucije.
    Pod oblastno diktaturo ideoloških in političnih zadrtežev iz tradicionalno vladajoče stranke SD ter njene še bolj ekstremistično levičarske frakcije (Levice) ni mogoče pričakovati pozitivih sprememb v slovenskem vzgojnem in izobraževalnem sistemu v smeri uresničenja polne svobode in odgovornosti vsakega posameznika pri izbiri poti in načinov do znanja, kulture in omike.

  4. Leniniski levičarji vedo samo eno : nikoli in nikdar v Sloveniji ne smejo iz rok izpustiti šole ! Če se jim to zgodi,je konec z njimi ! Leninistično mediokritetski levičarji potrebujejo rahlo podpovprečno “rajo” za ohranjanje oblasti in kontrolo državnega/družbenega premoženja /bogastva in da so večna Elita!!
    Raziskava je pokazala vse razloge za kaj leninistično-mediokritetski-levičarji ne dovolijo privatnega javnega šolstva,in za kaj so proti ocenjevanju državnih šol z javnem programom.
    Zdaj je tudi jasno zakaj se šolski sindikat boji primerjanja med šolami bolj in to mnogo bolj kot se “hudič boji križa”. Kako bi sicer lahko zagovarjali,kako uravnoteženo imamo kvaliteto v vseh šolah in kako kvalitetno imamo šolstvo. Ugotovljena pa je razlika ,izražena v odstotkih,40% !
    Ubogi narod,ki ima takšno šolstvo !

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime