Psihoterapevti: zakon nikakor ne posega v obstoječo klinično prakso v zdravstvu

»Celotna psihoterapevtska stroka pozdravlja zakon, ki ljudem prvič prinaša večjo dostopnost, kakovost in varnost,« so sporočili podporniki zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki bo v petek ponovno v poslanskih klopeh. Če zakon ne bo sprejet, bodo po mnenju psihoterapevtov uporabniki ostajali v zmedi in kaosu, saj ne bodo vedeli, ali izbirajo poklicnega psihoterapevta ali nekoga brez kakršnekoli izobrazbe. Psihoterapevti so se tako odzvali na nedavno tiskovno konferenco, na kateri so psihiatri in klinični psihologi ponovno opozorili, da zakon posega v obstoječi sistem, ga ruši ter niža standarde obravnave in ogroža bolnike. Ovrgli so najpogostejše očitke dela zdravstvene stroke.

Poklicni psihoterapevti že zdaj uspešno delujejo na področju duševnih stisk, težav in motenj – po oceni psihoterapevtov ločnica med slednjimi v praksi ni možna. Opozarjajo na težavo, da je v Sloveniji lahko psihoterapevt vsak, brez kakršnekoli izobrazbe. To seveda pomeni, da se paciente prepušča v popolnoma neznane roke. »Natančen pregled zakona pokaže, da izjave zdravniške stroke ne držijo. Med izrečenimi opozorili in vsebino zakona je tolikšno razhajanje, da vzbuja dvom, ali so govorniki zakon prebrali — ali pa se ponovno dogaja politični, strokovni in interesni boj namesto strokovne razprave in sodelovanja v prid uporabnikov,« so zapisali poklicni psihoterapevti, ki so se odzvali na nedavno tiskovno konferenco nasprotnikov zakona.

Že to, da bi opredelili psihoterapijo kot eno od metod dela psihiatrov in kliničnih psihologov, je po navedbah psihoterapevtov v nasprotju s tem, kar npr. določa Evropska klasifikacija poklicev, ki jasno pravi: »Psihoterapevti ne potrebujejo univerzitetne izobrazbe iz psihologije ali medicine na področju psihiatrije. Gre za poklic, ki je ločen od psihologije, psihiatrije in svetovanja.« Prav tako raziskave ne kažejo, da bi bila predhodna psihiatrična izobrazba ali izobrazba kliničnih psihologov pomembna za učinkovitost psihoterapije. Med drugim so ovrgli očitek, da zakon ogroža paciente, niža kompetence, omogoča vstop brez kliničnega znanja in psihiatrizira družbo.

Zakon opredeli psihoterapijo kot zdravstveno dejavnost, zato bo veljala tudi vsa zdravstvena zakonodaja

Osrednji očitek nedavne novinarske konference je bil, da zakon ogroža paciente, ker naj bi psihoterapijo umaknil iz kliničnega okolja ter jo prepustil psihoterapevtom brez znanja. »Toda zakon dela ravno obratno,« opozarjajo psihoterapevti in pojasnjujejo, da zakon psihoterapijo opredeli kot zdravstveno dejavnost, zaradi česar bo na tem področju veljala vsa zdravstvena zakonodaja, z vsemi zaščitami in varovalkami. »Da danes isti govorci opozarjajo na “rušenje sistema”, je nerazumljivo, saj zakon uresničuje njihov osrednji argument, da naj se psihoterapija izvaja znotraj zdravstvenega sistema, pod okriljem zdravstvene zakonodaje in pod nadzorom ministrstva za zdravje,« so zapisali in ocenili, da je protislovno, da vstop v zdravstvo in možnost omejuje zdravniška stroka, ki bi morala biti prva, ki bi s psihoterapevti tudi sodelovala. Kot so poudarili psihoterapevti, predlagani zakon ne posega v obstoječe delovanje zdravnikov in kliničnih psihologov, niti ne vzpostavlja vzporednega sistema. Prvič postavlja izjemno visoke kriterije za poklic psihoterapevta – ki jim danes ne ustrezajo niti vsi klinični psihologi in psihiatri.

Psihoterapija je mednarodno priznana samostojna veda, vstopni pogoji so visoki

Zakon zahteva univerzitetno izobrazbo in klinično usposabljanje. Zato, kot izpostavljajo psihoterapevti, očitki o nevarnih profilih brez zdravstvene izobrazbe ne držijo. Zakon določa, da mora vsak psihoterapevt opraviti vsaj dve leti klinično usmerjenega dela v učni ambulanti, obvezno klinično usposabljanje pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, obvezno strokovno izobraževanje iz kliničnih vsebin, obvezno diagnostiko, poglobljeno psihopatologijo in diferencialno diagnostiko. Vse to poteka v zdravstvenih ustanovah in pod nadzorom strokovnjakov z licenco.

Trditve, da zakon omogoča vstop brez kliničnega znanja, so zato po navedbah psihoterapevtov v nasprotju z dejstvi. Psihoterapija ni le klinična metoda dela, je mednarodno priznana samostojna veda in znanost. Uspešno implementacijo podobnega zakona lahko vidimo v sosednji Avstriji in Nemčiji. »Trditve, da je psihoterapija varna le pri zdravstvenih psihoterapevtih in po njihovih kriterijih, nimajo strokovne osnove,« so zatrdili poklicni psihoterapevti in dodali, da psihoterapevti ne delujejo po strogo medicinskem pristopu, torej s farmakološko obravnavo na osnovi kategorialnih psihiatričnih diagnoz, pač pa delujejo širše, kontekstualno, upoštevajoč širšo dinamiko in si za svoje obravnave vzamejo čas in posebno skrb.

Psihoterapevti so spomnili, da bodo tudi v primeru, da zakon ne bo sprejet, še naprej delali z ljudmi, ki so jim diagnosticirali duševne motnje – kakor so to uspešno počeli že 20 let in pri tem učinkovito sodelovali s psihiatri in ostalimi strokovnjaki na področju duševnega zdravja. Izobraženi psihoterapevti v Sloveniji dosegajo in pogosto celo presegajo običajne mednarodne kriterije, pri čemer so slednji najnižji ravno pri kliničnih psihologih. Poudarili so še, da pripravništva psihoterapevtov potekajo že sedaj in da trikratno presegajo običajna pripravništva v zdravstvu – tako po številu, kot trajanju obravnav. Pripravništva potekajo v okviru usposabljanj psihoterapevtskih društev in inštitutov, pod nadzorom supervizorjev. V zdravstvu pa do sedaj niso bila možna, saj jih je – tako kot zakon – ovirala zdravniška stroka.

Zakon vključenih v psihoterapijo ne opredeli kot paciente in nikakor ne posega v obstoječo klinično prakso v zdravstvu

Očitki o psihiatrizaciji družbe so bili eden najostrejših poudarkov konference, vendar psihoterapevti opozarjajo, da temeljijo na napačnem branju zakona. Rečeno je namreč bilo, da naj bi zakon vse vključene v psihoterapijo opredelil kot paciente, kar preprosto ne drži. Zakon dosledno uporablja izraz uporabnik, ne pacient. Ravno s tem zakon ločuje psihoterapevtsko pomoč od medicinskega zdravljenja in ohranja specifične kompetence različnih strok brez mešanja vlog. Zato je paradoksalno, da kritiki zakona napadajo tisto, kar dejansko ravno preprečuje njihove očitke.

Tudi očitki o nevarnosti za nevrološke, pediatrične in onkološke bolnike temeljijo na napačni predpostavki, da bo zakon te bolnike odmaknil iz rok medicinske stroke. Vendar pa zakon nikakor ne posega v obstoječo klinično prakso v zdravstvu. Psihiatri, klinični psihologi, pediatri, nevrologi in drugi zdravstveni strokovnjaki bodo še naprej izvajali svojo dejavnost v zdravstvenem sistemu – natančno tako kot doslej, po vseh obstoječih standardih. »Zakon dodatno uvaja varovalko, da bodo psihoterapevti morali napotiti naprej tiste uporabnike, za katere ne bodo kompetentni, in uvaja tudi kazensko odgovornost za škodo,« so še spomnili.

»Očitek, da zakon izključuje kognitivno-vedenjsko terapijo, je napačen in temelji na napačnem branju,« so psihoterapevti izpostavili še zadnji očitek in opozorili, da zakon nikjer ne izključuje nobenega psihoterapevtskega pristopa, ki je uveljavljen pri nas in/ali v svetu. Poudarja le, da morajo biti pristopi določeni in evalvirani po merilih ministra. »Psihoterapevti smo prepričani, da bo vedenjsko kognitivna terapija vključena kot ustrezen pristop, saj gre za v svetu in pri nas uveljavljen in empirično podprt pristop, zato je strah pred tem odveč,« so zatrdili.

Poudarili so še, da zakon ureja zgolj področje psihoterapije, drugih strok se ne dotika. »Zato je glavna in po možnosti edina kompetentna stroka, ki je lahko upoštevana, izključno psihoterapevtska,« so bili jasni. Opozorili so, da bi se brez zakona ohranila neurejenost področja in socialno neenakost. Brez zakona ljudje v stiski še naprej ne bodo deležni psihoterapevtske pomoči oz. bodo prepuščeni kaosu in nevarnim obravnavam.

Očitke so ovrgli podporniki zakona: Slovenska krovna zveza za psihoterapijo (SKZP), Zveza organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialno varstvenih storitev Slovenije (ZOPS), Slovensko združenje za psihoterapijo (SZP), Univerza Sigmunda Freuda Dunaj - podružnica Ljubljana (SFU Ljubljana), Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta (UL TEOF) ter Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije (ZZDTS).