"Prebujenci" v majicah rasista in homofoba Che Guevare

Fotografije: družabna omrežja


Woke ideologija je leva ideologija, ki se bori za ženske, za afroameričane, za begunce in migrante vseh vrst in barv, za čisto okolje, za živali, proti nadvladi belih moških, proti rasni diskriminaciji, proti diskriminaciji ranljivih skupin, proti ozonski luknji, proti fašistom, proti kapitalizmu … in še bi lahko naštevali. Če bi hoteli našteti vse, za kaj in proti čemu se borijo, bi bila ta kolumna predolga. Skratka, borijo se proti vsemu, kar ni v njihovem ozkem interesu in kar njim, prebujencem, intelektualni eliti, izbrancem – kakor koli pač jih želite imenovati – ne prinaša denarčkov.

Vendar pa prebujenci po celem svetu nosijo majice z likom Che Guevare, ki je bil deklariran rasist (Mehičani so bili zanj banda nepismenih Indijancev, črni lenuhi s pomanjkanjem afinitete do umivanja …), homofob (homoseksualce je imenoval spolni perverzneži, ostanek buržoazne dekadence, pošiljal jih je v koncentracijska delovna taborišča) in morilec (kot vodja zapora v La Cabani je dal izvensodno ubiti okoli 150 ljudi, usmrtitve pa je tudi sam izvajal), ki je užival v mučenju.

Borijo se proti zlorabi in zatiranju žensk, niso pa sposobni obsoditi držav, kjer to zatiranje poteka. Borijo se proti kapitalizmu, nimajo pa težav sprejemati špekulantskega denarja od Georgea Soroša in njegovih skladov. Pa je Soroš nekaj najslabšega, kar je kapitalizem ponudil – je finančni špekulant z investicijskimi skladi v davčnih oazah … Zopet, samo da je naš in da pošlje denar, ostalo ni pomembno. Šteje denar (ki se zliva v žepe posvečenih), ne dejanja, ne ozadje. Denar je denar, tudi če je krvav, saj ne trga žepov.

Uporabljajo najnovejše telefone, ki jih sestavlja poceni delovna sila v jugovzhodni Aziji, tudi otroci, letujejo pa po prestižnih destinacijah, kjer samo za pot tja naredijo večji ogljični odtis kot jaz v enem mesecu z avtom.



Očitno se ravnajo po starorimskem pregovoru Quod licet lovi, non licet bovi (kar je dovoljeno Jupitru, bogu, ni dovoljeno volu) in oni so v tem primeru bogovi ali božanstvo, ostala navadna neuka raja, ki se ne strinjamo z njimi, pa smo zanje voli.

Populizem po slovenskih notah


Podobno pa je tudi v Sloveniji, naši prebujenci, sami pripadniki levice, dosledno kršijo svoja načela. Nasilje in izkoriščanje žensk obsojajo selektivno, v smislu naši lahko (ob tem molčijo), drugi pač ne! Vse, s čimer se ne strinjajo, pa je fašizem. Oni so ljudstvo in oni hočejo odločati, ne da bi se sploh šli tehtat na volitve. Moti jih majhen prahec v očesu drugega, ne pa skala v njihovem. Živijo v svojem (predvsem ozkem ljubljanskem) mehurčku, mainstream mediji pa jih dejansko bildajo v nebo.

Tako po svetu kot tudi v Sloveniji pri tej ideologiji ne gre za nič drugega kot čisti populizem, vendar prilagojen slovenskim razmeram, torej selektiven, tako kot so selektivna in usmerjena njihova dejanja, vedno naši in vaši! Ena merila za naše, druga za vaše. Pri tem pa so naši tisti, ki nam dajejo denar.
Tako po svetu kot tudi v Sloveniji pri tej ideologiji ne gre za nič drugega kot čisti populizem, vendar prilagojen slovenskim razmeram, torej selektiven, tako kot so selektivna in usmerjena njihova dejanja, vedno naši in vaši! Ena merila za naše, druga za vaše. Pri tem pa so naši tisti, ki nam dajejo denar.

Populizem je v knjigi Kaj je populizem (priporočam za branje) dokaj dobro opisal J. W. Muller. Torej, da veljaš za populista oziroma da si populist, moraš izpolnjevati tri pogoje. Prvi je, da kritiziraš elito (to našim prebujencem perfektno uspeva, vendar zopet zelo selektivno, njihovi politiki, umetniki in tudi »znanstveniki« za njih pač očitno niso elita). Drugi pogoj je, da si usmerjen proti pluralizmu (trdijo, da samo oni predstavljajo ljudstvo). In tretji, izrecno moralno pogojen pogoj – kadar so na oblasti, zanikajo vsako legitimno opozicijo (saj so naši prebujenci vendar ljudstvo, oni predstavljajo teh 100 % ljudstva, pravega ljudstva, ostalo so domobranci, fašisti, kapitalisti in klerikalci).

In nenazadnje, kaj je (po J. W. Mullerju) značilno za populistično vladavino: poskus prilaščanja državnega aparata, korupcija in množični klientelizem. Vas politkolesarstvo in sedanje dogajanje v Sloveniji na kaj spominjata?

Gostujoči avtor komentarja je dr. Štefan Šumah
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike