Pravijo, da jo je povozil čas, a tradicionalna družina še vedno daje najboljše izhodišče za uspešno življenje

Peter Merše
8

Nekoč je bila obče priznana temeljna družbena celica, a v sodobnem zahodnem svetu je tradicionalna družina vse manj pogosta in po družbenem pomenu vse bolj marginalizirana. Odnos do nje pa je, predvsem med levo usmerjeni politiki, mnenjskimi voditelji in družboslovci kdaj tudi omalovažujoč.

Model družine s poročenima mamo in očetom se označuje za zastarelo obliko patriarhalnosti, ki jo je povozil čas. Tudi v Sloveniji so družini naklonjene organizacije in posamezniki označeni podobno. Spomnimo samo na poslanca Levice, ki je nedavno Zavodu Iskreni v kontekstu mračnjaštva očital zavzemanje za “družino poročenega očeta in mame z otroki”.  

A raziskave na tem področju so jasne. Družine, kjer skupaj živita oče in mama s svojimi otroki, so daleč najboljše okolje, vpliv pa seže vse od čustvenega razvoja do šolskega uspeha in višine dohodkov v prihodnosti. Še več, vpliv družinske strukture se pozna na celotnih soseskah in družbi kot celoti. Več kot tretjino neenakosti med temnopoltimi in belimi Američani gre pripisati prav razliki v družinski strukturi med obema skupnostma.

Vsaka družba, še posebej v razvitih državah, stremi k ustvarjanju čim boljšega okolja za razvoj svojih otrok. To je nenazadnje tudi želja vsakega starša. Države zato razvijajo različne programe, prek katerih skušajo ustvarjati čim bolj enake in čim ustreznejše pogoje za razvoj otrok. Ob financiranju različnih šolskih programov in finančnih pomoči pa pogosto pozabljajo na enega najbolj ključnih elementov pri zdravem razvoju otroka – strukturi njegove družine.

ZDA so denimo v zadnjih letih samo za premoščanje razlik v uspehu belih in temnopoltih dijakov in študentov namenile preko tisoč milijard dolarjev. A čeprav finančno stanje v družini ima določen vpliv, ta še zdaleč ni najpomembnejši. Za čustveni in psihološki razvoj otroka ter za njegov izobraževalni in kasneje tudi finančni uspeh igra najpomembnejšo vlogo prav družina, v kateri je ta otrok odraščal.

Otroci iz tradicionalnih družin imajo najmanj psiholoških problemov

Življenje v izvorni družini, kjer skupaj živita oče in mama otroka, ima za otroka največji pozitiven efekt od preučevanih faktorjev. Prav stabilnost, ki jo družina omogoča, je ključna pri razvoju in tudi kasneje v njegovem uspehu.

Otroci iz urejenih družin imajo pol manj vedenjskih težav. Nacionalna ameriška raziskava je pokazala, da je imelo vedenjske težave 21,7 % otrok iz družin, kjer so živeli skupaj z obema staršema, iz enostarševskih družin pa 39,4 % otrok. Pri tistih, ki so bili izključeni iz šole, je razlika še večja. Otroci samohranilcev so bili 2,5x bolj verjetno izključeni iz šole kot otroci urejenih družin.

Družinsko okolje opazno vpliva na učni uspeh

Družinske razmere se poznajo tudi pri učnem uspehu. Na standardnem GPA testu iz znanja matematike in angleščine (ocene od 0-4) dosegajo otroci iz družin s poročenima staršema v povprečju 2,9 točk, medtem ko otroci samohranilcev le 2,5. Na dejstvo, da to, da sta starša poročena, vpliva na trdnost družine, kaže podatek, da se tudi otroci staršev, ki sicer živita skupaj, a nista poročena, odrežejo nekoliko slabše.

Velika razlika se pokaže tudi pri šolskem uspehu. Med otroci poročenih staršev pretežno najboljše ocene dobiva 28 % otrok, med neporočenimi, ki živijo skupaj, je takih 21 %. 18 % otrok iz ločenih (kasneje) družin prejema najboljše ocene in le 9 % otrok iz enostarševskih družin dobiva najboljše ocene.

Podobni rezultati se kažejo tudi med diplomanti, le da se do takrat razlike še povečajo. Verjetnost za pridobitev univerzitetne izobrazbe urejena družina poveča za 28 odstotnih točk. Za učni uspeh se kot ključna kaže kombinacija vzpodbudnega in trdnega okolja ter uspešnost pri pridobivanju veščin in znanj.

Finančna stabilnost

Poleg strukture družine igra pri razvoju otrok faktor tudi finančno stanje. V kolikor je družina v revščini, to negativno vpliva tudi na trdnost okolja, v katerem odrašča otrok. Stabilno družinsko okolje pa je v korelaciji tudi z družinskimi prihodki. V srednjem razredu je denimo približno 2/3 otrok, ki odraščajo z obema staršema, medtem ko jih je med revnimi takšnih le tretjina.

Razlika med finančno stabilnostjo družin se kaže tako v višini prihodkov, razlike pa postanejo še posebej drastične ob pogledu na družinsko premoženje. Mediana prihodkov družin z obema staršema je skoraj trikrat višja (54.000 $) od mediane prihodkov ločenih (20.000 $) in približno petkrat višja od mediane staršev, ki so vse življenje samski (9.400 $).

Pri premoženju se razlike še dodatno množijo. Družina poročenih obeh staršev je imela v mediani 228.200 $ premoženja, v kar so všteta vsa sredstva v lasti družine ter odšteti dolgovi, ki jih ima družina. Gospodinjstva, kjer z otroki živi ločen partner, so imela le 32.390 $ premoženja v mediani.

Družinske razmere imajo vpliv tudi izven same družine

V ZDA vse pogosteje omenjena rasna neenakost med temnopoltnimi in belimi Američani ima manj povezave s sistemskim rasizmom, proti kateremu se bori ameriška politika, in precej povezave z družinskimi razmerami, ki so značilne za določene skupnosti. Vsaj tretjino rasne neenakosti gre pripisati družinskim razmeram.

Kar 70 % temnopoltih otrok se namreč rodi materam, ki niso poročene. Med latinsko populacijo je teh 52 %, med belsko 28,2 % in med azijsko populacijo le 11,7 %. Temu primerno obratno sorazmerne so mediane prihodkov gospodinjstev teh rasnih skupin.

Hkrati pa raziskava kaže, da imajo soseske z bolj urejenimi družinami boljše rezultate na področju deleža zaprtih mladostnikov in tudi finančnega uspeha otrok v kasnejšem življenju. Rasne razlike se v takšnih soseskah praktično zabrišejo. Urejenost družinskega življenja tako vpliva tudi na razvoj celotne soseske.

“Otrok ne potrebuje očeta in mame, temveč zgolj odgovorne odrasle”
Drugačno mnenje od študij, ki jih navajamo, ima znana levičarska sociologinja s Fakultete za socialno delo, dr. Darja Zaviršek. V intervjuju za Dnevnik leta 2009 je povedala naslednje:

“Ostra delitev na očeta in mamo temelji na družbeno kreiranih stereotipih o tem, kaj naj bi otroku dala mama in kaj naj bi mu dal oče. Da je to iluzija, so pokazale vse študije spolov. Gre za to, da otrok ne potrebuje očeta in mame, temveč potrebuje odgovorne odrasle, ki zanj kontinuirano skrbijo, mu zagotavljajo osnovno varnost in mu dajejo vse človekovo dostojanstvo. Namenoma nisem rekla ljubezen, ker so nekatere raziskave pokazale, da starši, ki se jim zdi ljubezen na prvem mestu, pogosto ne spoštujejo otroka kot samostojnega bitja in njegovega dostojanstva.”

Zavirškovi se tudi zdi smiselno, da bi družino razširili iz dveh na več odraslih oseb: “Na Zahodu ves čas potekajo preizpraševanja tradicionalnih oblik bivanja. Trenutno so v Ameriki aktualne razprave o tem, da bi postala zakonska zveza neka družbena pogodba med dvema odraslima človekoma. Pri tem se odpira vprašanje, zakaj bi morala biti ta pogodba sklenjena le med dvema človekoma, zakaj ne med tremi. Gre za diskusijo o poliamorizmu.”

Poročena oče in mati dajeta najboljše rezultate tudi na drugih področjih

Tudi v drugih preučevanih metrikah se otroci iz družin poročenih staršev odrežejo najbolje. Daleč najmanjkrat so aretirani, brezposelni, manj kadijo, manj uživajo marihuano, manj razmišljajo o samomoru in so tudi najredkeje spolno zlorabljeni.

Bistvene razlike se kažejo tudi v primerjavi s starši iz istospolnih partnerskih skupnosti. V tradicionalnih družinah je bilo spolno zlorabljenih 2 % otrok, v ločenih družinah 10 %, v lezbičnih razmerjih pa kar 23 % otrok, preučevanih v študiji.

O samomoru je že razmišljalo 5 % otrok iz tradicionalnih družin, 8 % iz ločenih, 12 % iz lezbičnih in kar 24 % otrok iz gejevskih razmerij. Tradicionalna družina pozitivno izstopa tudi glede drugih metrik, denimo socialne pomoči. To je potrebovala desetina otrok iz tradicionalnih družin, 30 % iz ločenih, 23 % otrok, kjer je imel oče gejevsko razmerje in kar 38 % otrok, kjer je bila mati v lezbičnem razmerju.

Naložba v tradicionalno družino je najboljša naložba za razvoj družbe

Kot jasno kažejo različne raziskave, pa tudi zdrava pamet, če se človek ozre okrog sebe, je za družbo najboljša naložba za prihodnost vlaganje v družino. Tako s finančnega vidika, ustvarjanja premoženja, še bolj pa z vidika čustvenega razvoja in duševnega zdravja prihodnjih generacij.

Družba tako bistveno premalo vlaga v izobraževanje in pripravo mladostnikov na vstop v resna in trajna razmerja, premagovanje razlik in nesoglasij in promocijo poročenega družinskega življenja. Namesto tega se ukvarja z gender ideologijo in promocijo zvez, ki dokazano dajejo družbeno bistveno slabše rezultate.

To nikakor ne pomeni, da bomo morali določene oblike bivanja, v kolikor si jih ljudje želijo, prepovedati ali preganjati. Pomeni pa, da je prav, da se najuspešnejšo obliko sobivanja promovira, mlade vanjo usmerja in jim pomaga, da trdnost v družini ohranjajo tudi kasneje.

Bomo od odločevalcev dočakali toliko poguma, da si bodo to upali tudi na glas povedati? Nasprotni lobi je namreč v javnosti zelo glasen. Zagovorniki tega naprednega koncepta družine, ki daje najboljše rezultate, pa smo označeni kot sovražniki žensk, mračnjaki in patriarhalni zaostaleži. Kdaj bomo spoznali, da je situacija v resnici prav nasprotna?

8 KOMENTARJI

  1. “otrok ne potrebuje očeta in mame, temveč potrebuje odgovorne odrasle”

    Odgovoren odrasli si bo prizadeval, da SVOJEMU* otroku zagotovi ugodne pogoje za rast in razvoj. Pa smo spet pri družini.

    * Za spočetje otroka sta še vedno potrebna dva odrasla, OČE IN MAMA. Otrok, ki ne pozna enega od svojih roditeljev (celo NE SME ga poznati), zanesljivo v življenju nekaj bistvenega manjka. Poznam osebe, ki so odraščale brez poznanega očeta (mama ni hotela razkriti njegove identitete), poznam njihove stiske.

    • Tudi jaz poznam take primere.

      Prej niti nisem pomislila, kake traume imajo odrasli ljudje, ki ne vedo kdo je oče.
      Zaupal se mi je moški, ki je imel čez 45 let.
      Mama mu nikoli ni jasno povedala, kdo je oče, čeprav je mamin “prijatelj” večkrat bil pri njih. Ko je imel pogreb mame, je ta moški spremlal to od strani. Nato ga je obiskal in mu rekel, da se bosta morala nekaj pogovorit. Seveda ta mamin “prijatelj je imel družino in sina sodnika.
      Ta mladi mož, ki ni bil gotov čigav je, si je tudi ustvaril družuno in vedno upal, da bo ta oče vendar rekel: “Glej, ti si moj sin”, pa se to ni zgodilo, ker je nepričakovano prej umrl.

      Kako je bil ta 45 letnik sesut in ni se mogel sprijazniti, kako je mogoče, da je on moški “brez očeta”. Tudi v službi je začel popuščati, začel je piti in se končno tudi ločil.

      Sicer je bil brihten in prijazen fant, vendar je kot odrasel popolnoma zglajzal.

      Mislim, da bi bile matere DOLŽNE otroku povedati kdo mu je oče. Tu bi morali gledati INTERES otroka in bodočih rodov.

  2. Peter Merše:

    ZDA so denimo v zadnjih letih samo za premoščanje razlik v uspehu belih in temnopoltih dijakov in študentov namenile preko tisoč milijard dolarjev.

    1000 milijard dolarjev je toliko, kolikor celotna Slovenija proizvede v 25 letih! Gre torej za 25 let dela milijona delovno aktivnih ljudi!! In toliko denarja so v ZDA vložili samo v črnske dijake in študente z namenom, da bi izboljšali njihov uspeh! Tudi ta gromozanska vsota denarja ni zmanjšala razlik med belci in črnci. Kar pomeni, da so bili programi ogromna potrata.

    In kljub enormnim vložkom v črnce, ki jih plačujejo predvsem belci, ZDA še vedno veljajo za rasistično državo. To pa zato, ker so aktivisti javnost prepričali v nekaj zelo butastega:

    – razlike med črnci in belci so posledica rasizma
    – razlike med moškimi in ženskami so posledica seksizma

    Resnica je seveda v tem, da smo si ljudje med seboj različni. Moški se od žensk ne razlikujemo samo po spolnih organih, temveč tudi po zgradbi telesa, hormonskemu ravnovesju, genetiki (na enem kromosomu) in še čem. Tudi razlike med črnci in belci niso samo v barvi kože. Razlike so v drugačni kulturi in načinu življenja, obraznih potezah, hormonskemu ravnovesju, telesni sestavi in tudi v genetiki.

    Različni dosežki belcev in črncev torej še ne pomenijo avtomatično diskriminacije. Če po 1.000 milijardah dolarjev razlike še vedno ostajajo enake, je treba začeti iskati razloge drugje.

    Toda v ZDA je religija rasne enakosti tako močna, da bodo aktivisti ob očitnem neuspehu samo še povečali obseg svojega delovanja. Čistke nad literarnimi deli, ki spodbujajo “rasne stereotipe” so se že začele. Pozivi k reparacijam postajajo vse močnejši. Prav tako kot pozivi k UTD-ju izključno za črnce. Politikam za razvajanje črncev ni videti konca. Morda bodo nekoč ZDA črncem zagotavljala brezplačna stanovanja. Tu smo Slovenci ZDA že prehiteli, saj smo zagotovili brezplačno bivanje Strojanovim.

    Kaj ko bi nehali različne skupine ljudi meriti z enakimi vatli in se raje držali stare modrosti: živi in pusti živeti?

  3. Če sem strokovnjak in pustim politiko in ideologije na strani, potem lahko že na hitro ugotovim, da je ta planet poseljen z moškimi in ženskami. Pomeni, da oba svetova sobivata in ga razumeta vsak na svoj način. Torej bo tudi otrok najbolje deloval v tem svetu, če ga v svojem učečem obdobju spoznava v mini okolju družine z očetom in materjo. Seveda gremo lahko dalje, da je za oktroka najbolje, če sta oba starša odgovorna. Pomeni, da je družba odgovorna

  4. Tradicionalno družino ne bo povozil čas, če ne bomo dovolili! Ves problem je zgrešeno tolmačenje pojma ljubezen! Bo treba kar Sveto pismo brat, saj tam je vsa modrost za verne in neverne!

  5. Tradicionalna družina je največji garant in edina sedaj znana rešitev ključnega problema bele rase to je postopno izumrtje, saj je rodnost bele rase negativna že zadnjih 20 let.
    Iz analiz, ki smo jih opravljali izhajajo za Slovenijo povsem podobne ugotovitve glede družine.
    Povprečna družina na podeželju ima 2,6 otoka v mestnih središčih pa ta odstotek znaša 0,8%.
    Lažne trditve levičarjev, da Slovenci nimamo otrok, ker niso rešeni ekonomski in stanovanjski problemi mladih ne držijo.
    Največja korelacija med rodnostjo ni niti starostna struktura žensk v rodni dobi, temveč mentaliteta, način razmišljanja in vrednote, ki so na podeželju še ohranjene..
    Največ otrok v poprečju imajo podeželska območja, ki jim je uspelo, da so se nekako prebivalstveno obdržala (sorazmerna bližina zaposlitvenih centrov) kljub izjemni centralizaciji prebivalstva v 30 km pasu okrog Ljubljane.
    Izredna je tudi korelacija med ideologijo ‘mentaliteto” očitno največ dajo na družino prav volivci NSi in SLS nekoliko manj SDS , najmanj pa volivci Levice.
    Za to, da bi ohranili vrednote družine in pozitivno nataliteto bi morala vlada čimprej (opustiti ideološke vojne z mediji in EU) in dokler je še na oblasti pospešiti decentralizacijo in debirokratizacijo.
    Če bodo še naprej vse poti vodile le v Ljubljano bo Slovenska tradicionalna družina in s tem trudi narod izumrl.

  6. V povezavi s tradicionalno družino in nataliteto je treba omeniti tudi program Pivčeve Naše dežele, ki je na prvo mesto postavila zavzemanje za podeželje in v program zapisala: ” Z vsemi močmi si bomo prizadevali in prevzeli polno odgovornost za odpravo državnega centralizma. Zavzeli se bomo za ustanovitev evropsko primerljivih slovenskih dežel, v katerih bodo lahko regije, mesta in občine lažje in hitreje uresničevali svoje cilje in hotenja. Decentralizacija bo omogočila enakovreden razvoj in dobra ter kvalitetna delovna mesta zunaj državnega centra.”
    Sliši se tako lepo, da bi očitno glede na moj sredinskost in programsko zavzemanje moral biti prvi volivec te stranke.
    Vendar težko verjamem v resne namene zakaj:
    1. Stranka nima še nikogar, ki bi sploh vedel kateri so ključni problemi Slovenskega podeželja in tudi ne kako sta povezana problema birokratizacije in centralizacije. Vse moči ne bodo dovolj, če ne vemo kaj so ključni vzvodi škodljive centralizacije in kaj je to fiskalna decentralizacija. Vse moči ne bodo pomagale če sploh ne vemo kje je treba bika prijeti za roge. Pivčeva je že bila Ministrica resorja, ki je najbolj odgovorno za razvoj podeželja , ali ste od nje slišali D od decentralizacije in debirokratizacije niste.
    Ne imela je (iz sredstev za podeželje) zaposlenih 6 piarovcev, je sicer podedovala neverjeten štab ljudi za reševanje vlog za nepovratna sredstva a ni niti pomislila, da bi poenostavila razpisi in obseg dokumentacije na bistvene stvari, kar bi pomenilo da bi rabili manj ljudi za kontrolo in preverjane sedaj ima samo Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja 7 vodij služb in 16 vodij oddelkov skupaj skoraj 300 zaposlenih, zavzemala se je za ustanovitev demografskega sklad, v katerem bo na koncu zaposlenih nadaljnjih 300 ljudi (očitno je to zanjo debirokratizacija). Kot podpredsednica vlade je podpirala ustanovitev državnega holdinga za turizem itd. Ali lahko takemu človeku verjamete, da sploh razume kaj je debirokratizacija in da se bo dejansko zavzemal za podeželje in decentralizacijo.
    Takim lahko verjame le Kraševka in to po zdravi kmečki pameti.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime