Prava etiketa kmečkih protestov in začarani krog "apolitičnosti"

Vir: Metka Jagodic

V slabem letu od prvega večjega kmečka protesta je spremljanje tega dela slovenskega življa in problematike dala eno skupno nit. Kmečki predstavniki, pobudniki, terenski organizatorji ali samo dobrovoljni prostovoljci imajo še vedno v sebi vbit strah pred oblastjo ter pred lastno politično emancipacijo. Pri tem je sicer, ko razmišljamo o tem, pomembno ločiti kmečko od podeželskega. Ločnica je lahko težavna, vendar bo v prihodnje ključna.

Strah pred oblastjo je nekaj, kar je morda vidno bolj pri starejših generacijah, ki se še spominjajo družinskih zgodb vse do druge svetovne vojne in po njej. Časi, ki so bili za svobodno kmečko pobudo smrt. V prenesenem in realnem pomenu. Sistem, ki je temeljil na državnem razdeljevanju in prisili, namreč ne tolerira sloja, ki ga zaznamuje prehranska neodvisnost in ekonomska moč.

Strup, ki je ubijal te generacije, pa se je, tako kot marsikje drugje na različnih področjih družbenega delovanja po osamosvojitvi, razširil tudi na novejše generacije in se pojavil zamaskiran v t. i. »apolitičnost«. Tako kot naj bi kristjani ostali v zakristijah, ko pride do političnega udejstvovanja, naj bi kmetje ostali za svojimi traktorji ter se borili le v »dovoljenih« okvirjih. Mantra, ki se kaže v slabi politični izobraženosti mladih generacij širom tradicionalno konservativnih poklicev, pa tudi družin.

Politika – SSKJ pravi »urejanje družbenih razmer, odločanje o njih s pomočjo države in njenih organov«. Vendar se pri tem postavi vprašanje, urejanja katerih družbenih razmer, s kakšnim končnim ciljem. Ker zaradi interesa in manipulacije leve tranzicije ni zavedanja, da morata sindikalni boj in urejanje razmer presegati parcialno bojevanje za točke, subvencije, usluge ter spreglede. V svojem jedru namreč predstavljata boj za sprejeta načela, ki naj bi jih v demokratični družbi odzvanjali praktični odloki.

Sistem, ki je temeljil na državnem razdeljevanju in prisili, namreč ne tolerira sloja, ki ga zaznamuje prehranska neodvisnost in ekonomska moč. 

Apolitičnost je v sodobni Sloveniji prevečkrat v resnici tenka koprena, ki omogoča lažje delovanje ideologov leve provenience, saj izvor njihovega porekla, proizvajalec in jasno etiketiranje ostajajo nejasni, dokler se ne razkrinkajo v parcialnih ciljih, ki jih zasledujejo. Eden izmed sodobnih kmečkih ciljev pa je ravno jasno etiketiranje. Zato bi si tega morali želeti povsod, ne samo pri medu. Hkrati pa apolitičnost prizadevanja za načela razvodeni na prej omenjene parcialne cilje, ki omogočijo, da strup v obliki »sosedove crknjene krave« onemogoča jasen in načelen nastop, od katerega bodo enkrat imeli več eni in drugič drugi.

Z ekonomskega vidika kmetje delujejo v sektorju, ki je po naravi stvari nenaklonjen tveganju. Kmetijstvo je podvrženo spremenljivkam, na katere človek nima vpliva, kot so vremenski vzorci, škodljivci in tržna nihanja. Konservativne politike pogosto poudarjajo stabilnost, lastninske pravice in minimalno vmešavanje države, načela, ki so v skladu s potrebo kmetov po predvidljivosti in samostojnosti pri upravljanju zemljišč in proizvodov. Davčne politike, ki so naklonjene kapitalskim naložbam in lastništvu zemljišč, se odzivajo na kmetijsko skupnost, ki pogosto meni, da so ta sredstva bistvena za preživetje in dediščino.

Poleg tega konservativna politika tradicionalno podpira načela prostega trga in se zavzema za manj predpisov. Za kmete, ki se soočajo z zapletenostjo domačih in mednarodnih trgov, je lahko politično stališče, ki obljublja zmanjšanje birokratskih ovir, privlačno. Možnost poenostavljenih postopkov za izvoz blaga skupaj s politikami, ki dajejo prednost domačim proizvodom pred tujimi, se lahko šteje kot neposredno koristna za kmetijski sektor.

V kulturnem smislu so kmetijske skupnosti nagnjene k ohranjanju tradicionalnih vrednot, ki se pogosto odražajo v konservativizmu. Ohranjanje družine, skupnosti, vere in dediščine ima pomembno vlogo v življenju na podeželju, kjer so kmetije pogosto v družinski lasti in se prenašajo iz roda v rod. Konservativna politika s poudarkom na tradicionalnih družbenih strukturah in nasprotovanjem hitrim družbenim spremembam se ujema s temi vrednotami. Počasen in sezonski ritem kmečkega življenja je v ostrem nasprotju s hitro spreminjajočimi se, pogosto uničujočimi silami modernizacije in globalizacije, zato so konservativni pozivi k ohranitvi statusa quo še posebej odmevni.

Poleg tega narava kmetijskega dela, ki zahteva globoko razumevanje in povezanost z zemljo, spodbuja občutek upravljanja in samostojnosti. Ta načela so osrednjega pomena za konservativno miselnost, ki ceni odgovornost posameznika in čim manjšo odvisnost od državnega posredovanja. Kmečki etos trdega dela, samozadostnosti in neposredne povezanosti z lastnim preživetjem se ujema s konservativnim skepticizmom do programov socialnega varstva in močne centralne vlade.

Kajti etiketa je problem samo, če ne veš, zakaj si jo dobil, ali pa je ne znaš zagovarjati.

Vendar je ključnega pomena, da se zavedamo raznolikosti znotraj kmetijske skupnosti in spreminjajoče se narave kmetijskih izzivov. Okoljska vprašanja, spreminjajoče se zahteve trga in tehnološki napredek spodbujajo nekatere v sektorju, da se zavzemajo za naprednejše politike na področju trajnosti, podnebnih sprememb in podpore inovacijam. Vse to je tretja iteracija manipulacije apolitičnosti, ki prepričuje kmete, da so postali preveč različni med seboj, da bi jih lahko družila enaka načela. V to pa najbolj učinkovito posega priseljeni meščan ali vedno številčnejši zaposleni v storitvah, ki bivajo med kmetijami – to so podeželani.

Pri vsem tem se mora kmetstvo čim hitreje otresti te svoje manije »apolitičnosti« in se čim prej zavesti, da bo etikete na kozarcih, steklenicah itd., ki predstavljajo hkrati njegov ponos in zaščito, kmet lahko zahteval ter ubranil samo, če se ne bo branil etikete tudi na svojem čelu. Kajti etiketa je problem samo, če ne veš, zakaj si jo dobil, ali pa je ne znaš zagovarjati. Etiketa je samo element zastraševanja, pa naj bo to med novinarji, politiki ali kmeti.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike