Ponižanje Bešiča Loredana, ki se mu je Bobnarjeva pravočasno izognila



Po zaprisegi nove Golobove vlade smo se mnogi spraševali, ali je novi premier po odmevni skorajda 'plebiscitarni' zmagi tako nevaren, da popolnoma izbriše vsakršno politično opozicijo, in si državo ukroji po svoji meri. Zbirka več kriz, s katerimi se je po poletnih medenih tednih kaj hitro morala soočiti vlada, pa nam ironično sporoča, da operativna nemoč vladajočih kaže slej ko prej na njihovo podrejenost paradržavnim ali parapolitičnim silnicam, ki pa ne bodo pomenile samo potencialno hude krize vodenja te vlade enkrat v prihodnosti, temveč težavo za celotno slovensko politično elito pri prihodnjem reševanju očitno vedno bolj razmajanih državnih podsistemov.

To do sedaj ni bilo nikjer bolj razvidno kot pri nedavnem hudem ponižanju ministra za zdravstvo Danijela Bešiča Loredana. G. Loredan je brez dvoma ob napovedi kadrov nove vlade takoj padel med težkokategornike z ugledom, od katerih so ljudje veliko pričakovali. Življenjepis ministra objavljen na spletnih straneh vlade, je impresiven, gospod je izjemno ugleden strokovnjak na svojem profesionalnem področju z bogatimi izkušnjami dela iz tujine. G. Loredana pa je slovenska javnost spoznala tudi kot člana pred skoraj 10 leti ustanovljene Iniciative slovenskih zdravnikov, ki je z ostalimi znanimi člani kot je npr. Erik Brecelj, že takrat opozarjala na kritično stanje v slovenskem zdravstvu.

No, od takrat se je stanje v slovenskem zdravstvu približalo vrelišču ali pa, če vam je ljubše, zlomu. Bešič Loredan pa je po letih opozarjanj v novi vladi Roberta Goloba dobil izjemno priložnost, da v ekipi z močnim volilnim mandatom končno začne s prepotrebno urgentno reformo slovenskega zdravstva.

Kot ponižani šolarček


A kar je sledilo, bo nedvomno šlo v anale zadnjih 10 let slovenske politike. Ob kolapsu družinskega zdravstva v Ljubljani ter kilometrski vrsti pred ZD Ljubljana Bežigrad, ki je spominjala bolj na rajnko državo kot pa na razvito članico jedrne EU, sta predsednik vlade ter ljubljanski župan zvlekla 'reformista' Loredana pred novinarske aktiviste.

Sledila je lekcija iz zakladnice osnovnošolskega kolektivnega discipliniranja in ustrahovanja otrok, tokrat aplicirana na slovensko politično elito. Številni starejši se najbrž še spominjate časov, ko je bilo ohranjanje razredne discipline malce drugačno kot v današnjih časih. Takrat je učitelj ali učiteljica pogosto javno kaznoval učenca z namenom uveljavljanja spoštovanja ter vcepljanja discipline preostanku razreda v smislu: 'Če ne boste poslušali ter se primerno obnašali, poglejte kaj vas čaka.'

In podobno kot v nekdaj bolj po t.i. avstrijski šoli 'poštrikanih' slovenskih razredih, je minister Loredan stisnjen med dva politična avtokrata kot kakšen ponižan šolarček pojasnjeval, da se opravičuje županu Jankoviću, ki mu razpada primarno zdravstvo v Ljubljani, za katerega je kot župan objektivno odgovoren. K opravičilu pa je nesrečnega ministra prisilil predsednik vlade, katerega odgovornost in dolžnost je, da predvidi in reagira na kritične situacije ter poskrbi, da je vladna ekipa v takšnih primerih operativna.
Podobno kot v nekdaj bolj po t.i. avstrijski šoli 'poštrikanih' slovenskih razredih, je minister Loredan stisnjen med dva politična avtokrata kot kakšen ponižan šolarček pojasnjeval, da se opravičuje županu Jankoviću, ki mu razpada primarno zdravstvo v Ljubljani

Navsezadnje je od nastopa vlade imel pol leta časa, da glede na pretekle težke izkušnje s COVID-om (za nasvete bi se lahko pozanimal pri prejšnji vladi) pripravi akcijski načrt za zimo. Prevzem vodenja zdravstvene reforme s strani predsednika vlade pa se namreč zdi bolj piar poteza namenjena medijskemu kontroliranju javnega mnenja, kot kaj drugega.


Bobnarjeva si takšnega ponižanja ni dovolila


Samo vprašamo se lahko, kakšna bo nadaljnja usoda zdravstvenega ministra. Če bi se zgledoval po sedaj že svoji bivši kolegici Bobnarjevi, bi morda ob prvih političnih ter zakulisnih pritiskih zaradi katerih naj bi potreboval okrepljeno varovanje, preprosto šel pred javnost ter podal odstopno izjavo.

Ministrica Bobnarjeva je kot nekdanja generalna direktorica policije ter s tem še ena visoko profilirana članica nove vlade takoj, ko je videla, da so zadeve na notranjem ministrstvu ter na slovenski policiji očitno ušle izpod nadzora, odstopila. In čeprav so se kmalu po njenem odstopu pojavila namigovanja, da se bo pridružila kabinetu novoizvoljene predsednice Pirc Musarjeve, se je vrnila na strokovno delovno mesto na Policijsko akademijo v Tacen.

Ob vedno bolj akutnem propadanju družbenih podsistemov pod to vlado, je najbolj šokantno zadnje dejanje, s katerim je Bobnarjeva zapustila sceno. Bivša ministrica je namreč res odšla kot radi rečemo v stilu, s stavkom znamenitega protimafijskega tožilca Giovanneja Falconeja: ”Tisti, ki molči in hodi s sklonjeno glavo, umre vsakič. Tisti, ki govori na glas in hodi z dvignjeno glavo, umre samo enkrat”
Več kot očitno je, da Slovenije ne vodi izvoljena vlada, ampak interesni vzvodi v številnih družbenih podsistemih.

"Pa kje mi živimo?"


Več kot očitno je, da Slovenije ne vodi izvoljena vlada, ampak interesni vzvodi v številnih družbenih podsistemih. Nižji državni uslužbenci, nikomur znani lobisti ter vplivneži, katerih ''posli'' se kar dedujejo ter uslužbenci državnih podjetij, ki ne odgovarjajo nikomur, niti izvoljenemu predsedniku vlade ne. In kar kažejo zadnje epizode z bivšo ministrico Bobnarjevo ter ponižanim ministrom Loredanom, več kot očitno v Sloveniji ne poznamo več politične hierarhije, saj je po novem predsednik vlade Republike Slovenije očitno podrejen županu Mestne občine Ljubljana.

Ministrica Bobnarjeva je ohranila osebno dostojanstvo, ali ga bo Bešič Loredanu prav tako uspelo, bomo še videli. Nedvomno bi spremljali izjemno medijsko in politično predstavo, če bi ponižan minister, stisnjen med dva velika politična ega, povzdignil glavo ter z glasnim glasom pred zbrano medijsko srenjo oznanil, da odstopa z mesta ministra, ker v takšni situaciji ne more več v dobri veri odgovorno opravljati svojega dela.

Tako, pa se je Slovenija zaenkrat izognila politični krizi, odgovorni za situacijo so si lepo oprali roke kot že ničkolikokrat do sedaj, novo izbrani grešni kozel pa je nase prevzel vse grehe tistih znanih in manj znanih, ki bi jih narod kot  prve moral klicati na odgovornost. Postavlja se samo vprašanje, do kdaj se ta predstava lahko še nadaljuje in kdo bo prvi, ki bo javno začel postavljati vprašanja, ki so si jih postavljali premraženi čakajoči pred ZD Bežigrad: ”Pa kje mi živimo?!”

https://twitter.com/KrainzJodl/status/1613446802694365190

 

Današnji izbor za digitalne naročnike Domovine:

Andreja Barat: Slovenci smo najboljši sosedje Hrvatov

Svit Podgornik: Naslednji kandidati RTV bodo izbrani z igro bilijarda (šaljivo)

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Možina, Makarovič
Enaki vatli za vse
11. 6. 2024 ob 13:08