Pomladni volivci: vodilno vlogo na desni sredini naj prevzameta Anže Logar in Matej Tonin
POSLUŠAJ ČLANEK
Nova Slovenija v iskanju novih volivcev spreminja strategijo in se opravlja proti sredini. V SDS vztrajajo pri statusu quo, hkrati pa so ostri do potez nazorsko in programsko sorodne stranke.
Podobno je tudi s podporniki enih in drugih. Naša anketa med bralci Domovine pritrjuje hipotezi, da so proti potezam NSi nastrojeni predvsem tisti, ki sicer te stranke ne volijo, temveč Janševo SDS. Sodelujoči volivci NSi pa v potezah vodstva stranke vidijo predvsem legitimen poskus širjenja volilne baze in vodstvu zaupajo, da počne pravo stvar.
Med podporniki obeh parlamentarnih strank pomladnega izvora tako zeva jasna vrzel tako glede dojemanja obstoječega stanja desno od sredine kot vizije, kako naj pomladna politična opcija deluje v prihodnje.
Bližje pa so si v oceni, da so politiki, ki morajo zavzeti glavne vloge, predvsem Anže Logar, Matej Tonin, Romana Tomc, Žiga Turk in Jožef Horvat.
V anketi, ki smo jo na Domovini objavili prejšnji teden, je sodelovalo 412 bralcev, ki so označili, da so na zadnjih državnozborskih volitvah junija lani volili bodisi SDS bodisi NSi. Seveda so v anketi sodelovali tudi volivci drugih strank, a tokrat posebno pozornost posvečamo prav tema dvema skupinama naših bralcev. Glede na to ali so podporniki SDS ali NSi, so se razdelili skorajda na polovico.
Tako volivci SDS kot NSi imajo skupno nezadovoljstvo nad razmerji politične moči v Sloveniji. Razlika je v intenzivnosti nezadovoljstva, saj je kar dve tretjini sodelujočih podpornikov SDS-a "zelo nezadovoljnih", nadaljnjih 30 odstotkov pa "nezadovoljnih", medtem ko je "zelo nezadovoljnih" dobrih 37 odstotkov volivcev NSi, "nezadovoljnih" pa dobra polovica.
In kako so sodelujoči zadovoljni s politiko posameznih strank? S politiko SDS je "zelo zadovoljnih" 30 odstotkov njihovih volivcev, nadaljnjih 43 odstotkov pa "zadovoljnih". Zgolj 13 odstotkov volivcev SDS je s politiko svoje stranka bodisi nezadovoljnih, oziroma zelo nezadovoljnih.
S politiko Janševe stranke je hkrati "zelo zadovoljnih" 3,8 % volivcev NSi, nadaljnjih 14 % pa je "zadovoljnih". Hkrati pa je 55 odstotkov volivcev NSi s politiko SDS "nezadovoljnih", oziroma "zelo nezadovoljnih".
Glede politike NSi pa je zadovoljnih dobra polovica sodelujočih privržencev te stranke, naslednjih 22 odstotkov pa je "zelo zadovoljnih". Volivci SDS-a so do politike NSi pričakovano bolj kritični: približno polovica jih je zelo nezadovoljnih in nezadovoljnih, zadovoljnih in zelo zadovoljnih pa približno petina.
Nadalje nas je zanimalo, kako privrženci posameznih strank vidijo nameravano umestitev NSi v politično sredino.
Kot "legitimen poskus pridobivanja novih volivcev" takšno odločitev vidi skoraj tri četrtine vseh sodelujočih, ki so na zadnjih parlamentarnih volitvah obkrožili Novo Slovenijo. Desetina jih meni, da s to odločitvijo ne bo ne koristi ne škode, 15 odstotkov pa jih meni, da gre za politično napako.
Precej drugače pa na potezo sorodne stranke gledajo privrženci SDS. Več kot polovica jih meni, da gre pri novi strategiji NSi za politično napako, četrtina to vidi kot legitimen poskus pridobivanja novih volivcev, petina volivcev SDS-a pa v tem ne vidi ne koristi ne škode za krščanske demokrate.
V anketi med bralci Domovine nas je še zanimalo, kako privrženci posameznih strank razumejo delovanje Janeza Janše.
Najprej smo jih vprašali, kako razumejo oster Janšev odziv na odločitev NSi po obratu proti sredini.
57 odstotkov volivcev SDS-a v tem vidi "dobronamerno svarilo", petina "nezadovoljstvo nad samosvojo politiko NSi", slaba desetina "izraz strahu pred izgubo primata v pomladnem bloku", ostali pa ne vedo, oziroma ne poznajo Janševega odziva.
Podporniki Nove Slovenije seveda stvari vidijo nekoliko drugače. Dobronamerno svarilo jih v Janševih ostrih besedah prepozna zgolj 7 odstotkov. Kar 80 odstotkov pa jih v tem vidi "izraz nezadovoljstva nad samosvojo politiko NSi", oziroma "izraz strahu pred izgubo primata v pomladnem bloku". Pri tem so med odgovoroma razdeljeni praktično na pol.
Da ne vedo, oziroma ne poznajo Janševega odziva, je odgovorilo dobrih 12 odstotkov volivcev NSi.
Kaj torej Janez Janša pomeni za pomladni blok?
71 odstotkov privržencev SDS meni, da "pomembno doprinaša k uspehu pomladnega bloka". Med privrženci NSi je tako prepričanih le 13 odstotkov.
Da Janša na uspeh bloka nima večjega vpliva, meni 18 odstotkov volivcev SDS in 12,5 odstotkov volivcev NSi.
Da je Janez Janša ovira za uspeh pomladnega bloka pa meni desetina tistih, ki je za SDS glasovala na zadnjih državnozborskih volitvah ter skoraj tri četrtine tistih, ki so glasovali za Novo Slovenijo.
Zelo zanimivi pa so odgovori na naslednje vprašanje. Zanimalo nas je namreč, kako pomembno vlogo v političnem prostoru si v naslednjih petih letih naši bralci želijo od kopice politikov, ki smo jih navedli (pomembnost so rangirali na lestvici od 1 do 5).
In kar se podpornikov SDS tiče, so stvari jasne. Najpomembnejšo vlogo, s povprečno oceno 4.5, si privrženci te stranke želijo od Anžeta Logarja. Sledi Janez Janša s povprečno oceno 4.3, Romana Tomc s 4.1 in Jelka Godec s 4.0. Žan Mahnič je prejel povprečno oceno 3.6, nato prvi politik NSi, Jožef Horvat, 3.4, Aleš Hojc 3.3 in Žiga Turk 3.2.
Med podporniki Nove Slovenije pa je med pomladnimi politiki, ki jih v naslednjih letih želijo videti v središču, prepričljivo na prvem mestu Matej Tonin (4.2). Presenetljivo ali ne, volivci NSi izjemno cenijo tudi politika druge stranke, Anžeta Logarja (4.1). Že na tretjem mestu je s 3.9 Žiga Turk, nato s 3.8 Jožef Horvat, s 3.7 Romana Tomc in 3.5 Jernej Vrtovec. Nekdanja predsednica Ljudmila Novak sledi z oceno 3.4.
Na koncu nas je še zanimalo, ali bi sodelujoči v anketi ob volitvah, če bi bile naslednjo nedeljo, volili drugače kot so volili junija lani, na volitvah v državni zbor.
79 odstotkov takratnih volivcev SDS bi tudi zdaj najverjetneje volilo to stranko. 8,5 odstotka bi jih prebegnilo k Novi Sloveniji, 6,7 odstotka pa k Domovinski ligi.
Enako kot pred dobrim letom dni bi volilo tudi 85 % volivcev Nove Slovenije. Slaba desetina bi se sicer odločila za SDS, 2 odstotka pa za SLS.
Ob zadnjih razprtijah v Domovinski ligi (intervju na to temo z Lucijo Šikovec Ušaj na Domovini objavljamo jutri) pa je zanimivo pogledati še, kaj o premikih desno od sredine menijo sodelujoči, ki so označili, da bi na prihajajočih volitvah najverjetneje podprli Domovinsko ligo.
Ti so od vseh sodelujočih skupin anketirancev z razmerjem političnih sil v Sloveniji najbolj nezadovoljni - tri četrtine jih je izbralo "zelo nezadovoljen".
Daleč najbolj zadovoljni so s politiko stranke DOM (povprečna ocena 4.3), nato SDS (3.3) in Stranka za otroke in družine (2.8). SLS in NSi so dali povprečno oceno 2.2.
Slaba polovica jih meni, da Janez Janša pomembno doprinaša k uspehu pomladnega bloka, dobra petina pa, da je Janša za to ovira.
Najpomembnejšo vlogo v naslednjih letih si želijo od Anžeta Logarja, nato Bernarda Brščiča, Jelke Godec in Lucije Šikovec Ušaj. Šele nato je na vrsti Janez Janša.
Sodelujoči podporniki Domovinske lige so v povprečju nekoliko mlajši od podpornikov SDS in nekoliko starejši od podpornikov NSi. 60 odstotkov jih je z višjo, oziroma visoko izobrazbo, kar je primerljivo s sodelujočimi volivci SDS, medtem ko je med podporniki NSi tistih z višjo in visoko izobrazbo čez 70 odstotkov.
Podobno je tudi s podporniki enih in drugih. Naša anketa med bralci Domovine pritrjuje hipotezi, da so proti potezam NSi nastrojeni predvsem tisti, ki sicer te stranke ne volijo, temveč Janševo SDS. Sodelujoči volivci NSi pa v potezah vodstva stranke vidijo predvsem legitimen poskus širjenja volilne baze in vodstvu zaupajo, da počne pravo stvar.
Med podporniki obeh parlamentarnih strank pomladnega izvora tako zeva jasna vrzel tako glede dojemanja obstoječega stanja desno od sredine kot vizije, kako naj pomladna politična opcija deluje v prihodnje.
Bližje pa so si v oceni, da so politiki, ki morajo zavzeti glavne vloge, predvsem Anže Logar, Matej Tonin, Romana Tomc, Žiga Turk in Jožef Horvat.
V anketi, ki smo jo na Domovini objavili prejšnji teden, je sodelovalo 412 bralcev, ki so označili, da so na zadnjih državnozborskih volitvah junija lani volili bodisi SDS bodisi NSi. Seveda so v anketi sodelovali tudi volivci drugih strank, a tokrat posebno pozornost posvečamo prav tema dvema skupinama naših bralcev. Glede na to ali so podporniki SDS ali NSi, so se razdelili skorajda na polovico.
Tako volivci SDS kot NSi imajo skupno nezadovoljstvo nad razmerji politične moči v Sloveniji. Razlika je v intenzivnosti nezadovoljstva, saj je kar dve tretjini sodelujočih podpornikov SDS-a "zelo nezadovoljnih", nadaljnjih 30 odstotkov pa "nezadovoljnih", medtem ko je "zelo nezadovoljnih" dobrih 37 odstotkov volivcev NSi, "nezadovoljnih" pa dobra polovica.
In kako so sodelujoči zadovoljni s politiko posameznih strank? S politiko SDS je "zelo zadovoljnih" 30 odstotkov njihovih volivcev, nadaljnjih 43 odstotkov pa "zadovoljnih". Zgolj 13 odstotkov volivcev SDS je s politiko svoje stranka bodisi nezadovoljnih, oziroma zelo nezadovoljnih.
S politiko Janševe stranke je hkrati "zelo zadovoljnih" 3,8 % volivcev NSi, nadaljnjih 14 % pa je "zadovoljnih". Hkrati pa je 55 odstotkov volivcev NSi s politiko SDS "nezadovoljnih", oziroma "zelo nezadovoljnih".
Glede politike NSi pa je zadovoljnih dobra polovica sodelujočih privržencev te stranke, naslednjih 22 odstotkov pa je "zelo zadovoljnih". Volivci SDS-a so do politike NSi pričakovano bolj kritični: približno polovica jih je zelo nezadovoljnih in nezadovoljnih, zadovoljnih in zelo zadovoljnih pa približno petina.
NSi v politično sredino?
Nadalje nas je zanimalo, kako privrženci posameznih strank vidijo nameravano umestitev NSi v politično sredino.
Kot "legitimen poskus pridobivanja novih volivcev" takšno odločitev vidi skoraj tri četrtine vseh sodelujočih, ki so na zadnjih parlamentarnih volitvah obkrožili Novo Slovenijo. Desetina jih meni, da s to odločitvijo ne bo ne koristi ne škode, 15 odstotkov pa jih meni, da gre za politično napako.
Precej drugače pa na potezo sorodne stranke gledajo privrženci SDS. Več kot polovica jih meni, da gre pri novi strategiji NSi za politično napako, četrtina to vidi kot legitimen poskus pridobivanja novih volivcev, petina volivcev SDS-a pa v tem ne vidi ne koristi ne škode za krščanske demokrate.
Janša garant ali ovira za uspeh pomladne desnice?
V anketi med bralci Domovine nas je še zanimalo, kako privrženci posameznih strank razumejo delovanje Janeza Janše.
Najprej smo jih vprašali, kako razumejo oster Janšev odziv na odločitev NSi po obratu proti sredini.
57 odstotkov volivcev SDS-a v tem vidi "dobronamerno svarilo", petina "nezadovoljstvo nad samosvojo politiko NSi", slaba desetina "izraz strahu pred izgubo primata v pomladnem bloku", ostali pa ne vedo, oziroma ne poznajo Janševega odziva.
Podporniki Nove Slovenije seveda stvari vidijo nekoliko drugače. Dobronamerno svarilo jih v Janševih ostrih besedah prepozna zgolj 7 odstotkov. Kar 80 odstotkov pa jih v tem vidi "izraz nezadovoljstva nad samosvojo politiko NSi", oziroma "izraz strahu pred izgubo primata v pomladnem bloku". Pri tem so med odgovoroma razdeljeni praktično na pol.
Da ne vedo, oziroma ne poznajo Janševega odziva, je odgovorilo dobrih 12 odstotkov volivcev NSi.
Kaj torej Janez Janša pomeni za pomladni blok?
71 odstotkov privržencev SDS meni, da "pomembno doprinaša k uspehu pomladnega bloka". Med privrženci NSi je tako prepričanih le 13 odstotkov.
Da Janša na uspeh bloka nima večjega vpliva, meni 18 odstotkov volivcev SDS in 12,5 odstotkov volivcev NSi.
Da je Janez Janša ovira za uspeh pomladnega bloka pa meni desetina tistih, ki je za SDS glasovala na zadnjih državnozborskih volitvah ter skoraj tri četrtine tistih, ki so glasovali za Novo Slovenijo.
To so politiki prihodnosti pomladne desne sredine
Zelo zanimivi pa so odgovori na naslednje vprašanje. Zanimalo nas je namreč, kako pomembno vlogo v političnem prostoru si v naslednjih petih letih naši bralci želijo od kopice politikov, ki smo jih navedli (pomembnost so rangirali na lestvici od 1 do 5).
In kar se podpornikov SDS tiče, so stvari jasne. Najpomembnejšo vlogo, s povprečno oceno 4.5, si privrženci te stranke želijo od Anžeta Logarja. Sledi Janez Janša s povprečno oceno 4.3, Romana Tomc s 4.1 in Jelka Godec s 4.0. Žan Mahnič je prejel povprečno oceno 3.6, nato prvi politik NSi, Jožef Horvat, 3.4, Aleš Hojc 3.3 in Žiga Turk 3.2.
Med podporniki Nove Slovenije pa je med pomladnimi politiki, ki jih v naslednjih letih želijo videti v središču, prepričljivo na prvem mestu Matej Tonin (4.2). Presenetljivo ali ne, volivci NSi izjemno cenijo tudi politika druge stranke, Anžeta Logarja (4.1). Že na tretjem mestu je s 3.9 Žiga Turk, nato s 3.8 Jožef Horvat, s 3.7 Romana Tomc in 3.5 Jernej Vrtovec. Nekdanja predsednica Ljudmila Novak sledi z oceno 3.4.
Volivci strank ne bi pretirano menjavali
Na koncu nas je še zanimalo, ali bi sodelujoči v anketi ob volitvah, če bi bile naslednjo nedeljo, volili drugače kot so volili junija lani, na volitvah v državni zbor.
79 odstotkov takratnih volivcev SDS bi tudi zdaj najverjetneje volilo to stranko. 8,5 odstotka bi jih prebegnilo k Novi Sloveniji, 6,7 odstotka pa k Domovinski ligi.
Enako kot pred dobrim letom dni bi volilo tudi 85 % volivcev Nove Slovenije. Slaba desetina bi se sicer odločila za SDS, 2 odstotka pa za SLS.
Kaj pa DOM?
Ob zadnjih razprtijah v Domovinski ligi (intervju na to temo z Lucijo Šikovec Ušaj na Domovini objavljamo jutri) pa je zanimivo pogledati še, kaj o premikih desno od sredine menijo sodelujoči, ki so označili, da bi na prihajajočih volitvah najverjetneje podprli Domovinsko ligo.
Ti so od vseh sodelujočih skupin anketirancev z razmerjem političnih sil v Sloveniji najbolj nezadovoljni - tri četrtine jih je izbralo "zelo nezadovoljen".
Daleč najbolj zadovoljni so s politiko stranke DOM (povprečna ocena 4.3), nato SDS (3.3) in Stranka za otroke in družine (2.8). SLS in NSi so dali povprečno oceno 2.2.
Slaba polovica jih meni, da Janez Janša pomembno doprinaša k uspehu pomladnega bloka, dobra petina pa, da je Janša za to ovira.
Najpomembnejšo vlogo v naslednjih letih si želijo od Anžeta Logarja, nato Bernarda Brščiča, Jelke Godec in Lucije Šikovec Ušaj. Šele nato je na vrsti Janez Janša.
Sodelujoči podporniki Domovinske lige so v povprečju nekoliko mlajši od podpornikov SDS in nekoliko starejši od podpornikov NSi. 60 odstotkov jih je z višjo, oziroma visoko izobrazbo, kar je primerljivo s sodelujočimi volivci SDS, medtem ko je med podporniki NSi tistih z višjo in visoko izobrazbo čez 70 odstotkov.
Zadnje objave
Nov val nezakonitih migrantov preko slovenske meje
9. 10. 2024 ob 9:25
169. številka Domovine je že pripravljena!
9. 10. 2024 ob 6:10
Domovina 169: Podjetnik Gregor Novak: Elektrika bo dražja
9. 10. 2024 ob 6:00
Nove nezakonitosti v aferi Litijska
8. 10. 2024 ob 21:21
Mladoletna gorska vila s klavirjem (Kekec, 5. del)
8. 10. 2024 ob 17:00
Quo vadis, Bližnji vzhod?
8. 10. 2024 ob 15:00
Vodni diplomat iz močvirja
8. 10. 2024 ob 12:30
Ekskluzivno za naročnike
169. številka Domovine je že pripravljena!
9. 10. 2024 ob 6:10
Domovina 169: Podjetnik Gregor Novak: Elektrika bo dražja
9. 10. 2024 ob 6:00
Nove nezakonitosti v aferi Litijska
8. 10. 2024 ob 21:21
Prihajajoči dogodki
OCT
09
OCT
12
OCT
17
NOV
02
Rok Škrlep: Recept za srečo (snemanje predstave)
19:00 - 21:00
NOV
17
30. Gala koncert Radia Ognjišče
15:00 - 19:00
Video objave
Drzni zmagovalci - Štefan Pavlinjek: "Vsak podjetnik bi moral biti pilot."
3. 10. 2024 ob 18:00
Izbor urednika
Quo vadis, Bližnji vzhod?
8. 10. 2024 ob 15:00
(Pre)težki nahrbtnik kandidatke za evropsko komisarko
3. 10. 2024 ob 6:00
6 komentarjev
Jože Kržič
Nekateri rinejo v sredino, v slovensko "skrajno sredino". Tudi prav. Kaj pa je pri nas sredina? Sociološka ali ideološka dihotomija levica - desnica je za naše razmere povsem neustrezna. Saj desnice dejansko nimamo, zato tudi skrajne desnice ni. Še najbližje bi bili desnici v tradicionalnem sociološkem pomenu naši tovarišijski kapitalisti, pa so po ideološkem prepričanju in izvoru skoraj vsi zapriseženi levičarji. Ustrezneje bi bilo govoriti o totalitaristih in demokratih z vsemi možnimi niansami. Ne moreš pa biti malo totalitarista in malo demokrata, ali pa enkrat eno in drugič drugo - malo čudno vsegliharstvo. Sredine torej ni oziroma je to dokaj imaginaren, izmišljen pojem. Pri nas pa bi bili radi vsi v njej. Saj bo v njej takšna gneča, da se bodo med seboj pomendrali.
Torej je tale nereprezentativna anketa, še bolj analiziranje na njeni osnovi (beri: bolj nakladanje), brca v prazno. Kdo bo na čelu te ali one opcije pa bodo povedali volilci, kakršni koli so že.
Miha
Nore so primerjave kar tako ob stanju, ko ima ena stranka 25 odstotkov in druga cca 4x manj!
STAJERKA2021
Tako kot je povedal že pokojni angleški politik: VERJAMEM SAMO TISTI ANKETI, KI JO SAM SESTAVIM!
oakhrast
Slovenec kremenit,
si nerazgledan in z....
Ali morda poznaš kakršnokoli ozadje v Domovini.je? Verjetno ga ne. Zato naj velja tista poetova: Le čevlje sodi naj Kopitar.
MEFISTO
Ničesar mi ni treba pojasnjevati, ker si s svojim intelektualnim presežkom kar zase pritrdil poetu.
MEFISTO
Za ankete na splošno velja, da ne merijo, ampak ustvarjajo javno mnenje.
In še tistemu se streže, ki ti kruha reže!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.