Politično (ne)korektne pravljice – so vas res vzgajale v nestrpneže in nasilneže?

Tadeja Kreč
24

    Radio Slovenija je letos otrokom skupaj s podjetjem A1 v drugi sezoni kampanje »Lahko noč, nestrpnost!« otrokom pripovedoval pravljice o strpnosti, ki jo jih prebirali znani igralci.

    »V času, ko smo vedno pogosteje v stiku z drugačnostjo, moramo strpnosti učiti že od malih nog. Zato smo ustvarili pravljice, ki pomagajo razumeti, spoštovati in sprejemati druge etnične skupnosti, nacionalno poreklo, spol, jezik in ekonomski položaj,« so zapisali na spletni strani akcije. Tako so nastale »strpne« pravljice.

    O čem govorijo strpne pravljice?

    V njih na primer gozdne živali izločijo pisano ptičico, ki na novo pride v gozd, kasneje pa ugotovijo, da čudovito poje in je prijazna. Kraljična Katarina ne mara begunskega temnopoltega fantka Azipa, od katerega se na koncu pravljice ne more ločiti. Utegneta se tudi poročiti, a je o tem še prezgodaj ugibati. Medved Mitja, ki si je želel ogledati svet, na obronku gostega mešanega gozda najde medvedjo družino, ki je polna predsodkov o njegovi domači Jelševi planoti. Predsodke ob večerji nato razjasnijo potem, ko Mitja medveda Braneta reši pred zadušitvijo.

    Spet druga pravljica naj bi razbijala stereotipe o moških in ženskah. Princeska Astra je v njej rada jezdila, bila pogumna in neugnana, princ Lian pa zasanjan in umirjen. Dekleta je spodbudila, da izberejo življenje, kot si ga same želijo. Med pravljicami so še druge, npr. o živalih, ki so našle nov dom, potem, ko so svojega izgubile ali bile brezdomne itd.

    So že obstoječe pravljice premalo domoljubne?

    Pred kratkim je z razpisom za pravljice, ki bodo privzgajale »prave vrednote in domoljubje« razburil časnik Demokracija, ki si je želel pravljic, ki v otroku spodbujajo domoljubje in pripadnost tradicionalni družini, imajo pozitivne in negativne junake, srečen konec ali vsaj konec, ki daje »upanje, da pravica in resnica ter narodna zavest, domoljubje in družina na koncu vedno zmagajo«. Pravljice so morale obravnavati »nevarnosti, ki jih prinašajo multitikulturalizem in ilegalne migracije«. Poudarek zgodbe naj bi bil, »da je lepo živeti v tradicionalni družini in obkrožen s sonarodnjaki/svojo vrsto«.

    Zakaj torej takšni razpisi in kaj je narobe s pravljicami, ki ste jih sami poslušali kot otroci in jih še vedno prebrate svojim otrokom?

    Stereoptipne, nestrpne in sploh neprimerne?

    Slovite Grimove pravljice so bile že davno označene za »neprimerne«, saj se v njih pojavljajo elementi nasilja, nacionalizma, seksizma in rasizma. Prišle so tudi pod močno feministično kritiko, saj vsebujejo patriarhalne odnose in stereotipno pasivne ženske like. Deklice se v njih premlade, navadno kot princese ali kraljične, poročijo s kraljevičem. Ponekod imajo tudi otroke. Ne ustvarijo si kariere, redko vodijo dvorce ali prevzemajo pomembnejše naloge.

    Ženske protagonistke v pravljicah morajo biti navadno ljubke, nedolžne, prijazne, delovne, preproste in poslušne – predvsem moškim, če želijo biti na koncu nagrajene s princem. Moški jim pomagajo, moški jih rešujejo, brez njih se pred zlobno kraljico ne morejo braniti same. Nato pa moški prevzamejo tudi nadzor nad njihovo prihodnostjo, meni sodobna feministična kritika.

    Ne le tuje, domače niso nič boljše.

    Podobno je pri pravljicah slovenskih klasikov. Verjetno ste brali knjigo Juri Muri v Afriki. Tone Pavček je v njej pisal o fantu, ki je odšel v Afriko, kjer so »neumiti zamorci brez vode in brisač«. Nekorektno? Nestrpno? Na drugi strani pa niti malo domoljubno, pa četudi se Juri Muri na koncu vrne domov!

    Pravljica Mojca Pokrajculja prav tako ne zdrži »nestereotipnih standardov«. Mojca je sicer delovna, odločna in dobrega srca, a stereotipno gospodinja, katere glavno mesto je doma, v piskrčku, kjer mora biti vljudna, prijazna in ustrežljiva do svojih gostov. Moška – medved in volk pa opravljata tipično moške obrti – eden je mesar, drugi čevljar. Kaj bi si mislili o Martinu Krpanu, robatem, iznajdljivem kmetu, ki je na Dunaju premagal Brdavsa. Preveč stereotipno moški lik – le kako bodo reagirali občutljivejši fantki? In Kekec, z zopet podrejeno, pasivno Mojco, ki ni le pasivna, ampak tudi slepa in zopet jo rešuje fant.

    So vas pravljice, ki ste jih brali, res vzgajale v rasiste, seksiste, nacionaliste – v glavnem torej nestrpneže in nasilneže?

    V Pekarni Mišmaš je zopet tuja invazivna, mišja vrsta, ki jo na koncu celo preženejo. V pravljici Kraljevič in Lepa Vida mati kraljeviča priganja, da mora k maši. Je pravljica zato nestrpna do ne- in drugače verujočih? Lepa Vida zopet ravna po ukazu v kačo zakletega moškega in postane kraljeva žena. Ali ubogi Videk, ki mu morajo živali sešiti srajčico in vseeno ostane reven. In pravljica o Sojenicah in ciganu, ki stereotipno krade, v njej pa spet nastopajo nemočna dekleta …

    Presodite sami …

    Tako ob starih pravljicah, s katerimi so odraščale generacije, dobivamo nove pravljice, z motivi pogumnejših deklet, izboljšanim ekonomskim položajem, sprejemanjem drugačnosti, mešanjem vrst … Sami pa presodite, koliko izgubljamo s tem, ko je manj motivov delavnosti, razlikovanja med dobrim in zlim, poguma, junaštva in različnosti med ženskami in moškimi … So vas pravljice, ki ste jih brali, res vzgajale v rasiste, seksiste, nacionaliste – v glavnem torej nestrpneže in nasilneže?

    Print Friendly, PDF & Email

    KOMENTARJI: 24

    1. Imam občutek, ob prenekaterem zapisu na tem portalu, da so vas vzgajale le nove, politično-korektne pravljice. Kot je npr. tista o religiji, ki da je opij. Vse za to, da se ustvari nova pravljica/religija, enakost v neenakosti, primernost za nekatere in zid objokovanja tam, kjer bi moral biti upor.

    2. Na položaje so se povzpeli ljudje, ki jim je CILJ narediti NAROBE SVET. Zato se prizadevajo, da bi poteptali vse vrednote, ki so veljale več kot 1OOO let.

      GEJI in LESBIKE niso od danes. Pred desetletji sem brala roman o Rimskem cesarju HADRIJANU. On je bil GEJ, toda kot je zakon veleval, se je tudi poročil z dekletom. Z ženo pa je malo “spal”, ker je bil raje na vojaških pohodih, kjer je imel LJUBČKA. Takrat so uredili stvari “brez parade PONOSA”.

      Danes pa smo prišli v tako SKRAJNOST, ko STARŠA mož in žena ter OTROCI – POSTAJAMO DRUGORAZREDNI. Mi nimamo tgoliko časa, da bi “pletli mreže” POZNANSTEV in lobirali za (anarhijo posameznikov) ZAKONE, ki so PISANI v PRID MANJŠINE v škodo VEČINE. To podira že vse meje. Celo pravljice PRIREJAJO sebi v PRID, kar je zelo SPREVRŽENO.

      Že STOLETJA so pravljice in BASNI imele vedno POUČNO NOTO. Otrok je tako spoznal kaj je prav in kaj narobe.

      Kmalu bo prišel čas, ko bodo staršem prepovedali (iz šolskega programa so jo že vrgli) vzgojo. Ali ni rasizem tudi to, da se imajo LGBT za NADLJUDI, ki jim ne smeš nič reči ? Tudi oni, kot pedofili “naj držijo roke proč” od OTROK in jim pustijo PRAVLJICE, kot so bile že v našem OTROŠTVU.

      Nihče si ne bi smed dovoliti delati EKSPERIMENTE (na DUŠI in TELESU) – na ljudeh. To je delal Hitler, pa se mu je maščevalo.

      Pravljice niso nikoli spodbujale nasilja. Medtem, ko pa spregledamo FILME, kjer je skoraj v vsakem streljanje in UBIJANJE. Skoraj nobenega ni, kjer bi prikazovali VREDNOTE, kot so DELO in DRUŽINA. Pa bi bilo dobro, da to spodbujamo, kot tudi DOMOLJUBJE.

    3. To , kar so izumili na radiu so propagandni konstrukti in ne pravljice.
      Tudi komunizem in boljševizem sta poskušala s konstrukti vzgojiti “novega človeka”. Pa ni šlo.

    4. Resno se sprašujem, ali v rodni Sloveniji še smem biti Slovenec?

      In kdo mi lahko izda dovoljenje?

      So pri nas res vsi levičarji gensko spremenjeni osebki?

    5. Kot otroku mi je bilo najbolj všeč to, da so se pravljice srečno končale, da so tisti, ki so bili pridni, ubogi in potlačeni, na koncu srečni, tisti, ki so ošabni in hudobni, pa odidejo z dolgim nosom, oz. so kaznovani.
      Otroci naj imajo otroštvo. Dovolimo jim biti otroci.
      Žal pa življenje ni pravično in za veliko dobrih ljudi ni srečnega konca.

    6. Ko sem bil otrok sem res veliko bral pravljice.Kasneje so prišli na vrsto drugi junaki,kavboji-indijanci,pa zdovinski romani,potopisi….
      Zdaj se najdejo “junaki”,ki bi radi “uničili” mojo mladost in mladost zanamcem.Prihodnjim rodovom.To je nagnusno,sprevrženo,ksenofobno.To je protičloveško delovanje.
      Kdo so ti kvazi dušebrižniki in borci za kvazi enakost,enakopravnost ? A res prihaja čas,kot je bil po drugi svetovni vojni,v socializmu,ko so v papirnicah kurili knjige ? A ni to novi “socializem”,ki si jemlje narodove pravice ? Ponovno se pojavljajo ljudje,ki vedo kaj je prav in ni prav za nas Slovence ? Kdo so to LGBT,so res bolj enakpravni od vseh nas skupaj in res strpni ? Kakšna akcija je to “strpna pravljica”(radio Slovenija in A1) (kot da to niso klasične pravljice) ?
      Kaže,da gre slovenski del civilizacije “rakom žvižgat”! Potem pa pridejo prave “pravljice”.To bo lušno.Kdo bo tisti čas upal pisnit o strpnosti,enakopravnosti in podobnem ?

      • Domovina, takole vas ceni dzi nu nje ja!

        Gornji intelektualni preblisk je objavil že na vseh portalih, preden ga je na vašem.

        In samo vi ga niste izbrisali.

      • Dzi nu nje ja, res postajaš smešen s svojo fobijo,paranojo…Morda bi bilo dobro obiskati kakšnega dobrega psihoterapevta.Za tvoje dobro.Veš,ko se enkrat takšna situacija dobro “zapeče”,se je ne boš mogel rešiti.
        Zdaj ti je lepo,ker misliš kako druge “zezaš”,nerviraš,spravljaš v obup….Morda.Kaj pa če ne ? V takšnem primeru ti ostaneš “luzer” ! Edini poraženec. S tem,ko povsod omenjaš Janšo in SDS, nisi njim nič “škodoval”,celo obratno.Delaš jim reklamo,kajti bralci gotovo pomislijo: za “dobrimi konji” se vedno “praši”.In bodo oni v centru pozornosti. Ti “revež” boš pa še večja “margina” kot si že zdaj.
        Vsem nam drugim je zadeva zanimiva,ker stavimo,res stavimo, kdaj se ti bo dokončno “strgalo”.To ni hec! Stave so drobiž,a vendar so! Je tekma. Hvala ti,ker si postal s svojimi “umotvori” naš “objekt” zabave.
        Kar se pa Janše in SDS tiče,ne skrbi,še vedno so na prvem mestu v tej državi,čeprav je postsocialistična.Prvi!
        Še naprej lep dan in še kaj napiši. To bo heca!

    7. Najlepše pravljice se pripovedujejo o ljubljenem tovarišu Titu.

      Dzi nu nje ja, velik komunist in titoist, me bo zaradi te laskave ocene kušnil na golo rit.

    8. KREZAVI,jaz za razliko od tvojega jajčevca,diplomiranega KUMROVČANA,za časa bivše skupne države,tja nisem hodil na pohode in izobraževanje.
      Zato ne vem kakšne iizkušnje,šolanje na FDV,prijateljevanje s tovarišem Bavčarjem…,bi še moral imeti,da bi bil to,kar je,tvoj tovariš Janez Janša ?

    9. Zanimiv članek in seveda tema. Všeč mi je, da se v članku predstavi več vidikov. Res so mnoge pravljice naše mladosti z današnjega zornega kota z vidika družbenih vlog in tudi nekaterih predsodkov rahlo zastarele. Vendar je njihovo sporočilo še vedno pozitivno. Pravkar berem (otrokom) Piko Nogavičko in tam na otoku Taka-tuka Astrid stresa za sedanjost precej politično nekorektne fraze. Sicer pa imajo navadno stare pravljice globlje sporočilo in razrešujejo notranji konflikt v otrokovi psihi in so dragocene s tega vidika, kar se tiče drugim motivov in elementov, pa so pač odsev svojega časa. In nas seveda niso vzgajale v nestrpneže.
      Res pa je, da se je v nekaj desetletjih svet tako zelo spremenil, da se zdijo nekatera sporočila starejših pravljic neprimerna ali vsaj politično nekorektna. Še posebej, če jih bereš otrokom in te potem vprašajo: Se črnci res ne umivajo (čeprav bi tukaj poudarila, da se mi zdi, da se dela Pavčku krivica, ker v tej pravljici v bistvu razbije predsodek o tem zakaj so črni- da si ne bi kdo mislil, da zato, ker se ne umivajo… Jurij Muri se je šele pri njih (in ne v svojem belskem domu) priučil snage. Tako, da ima ta pravljica pozitivno sporočilo, kar se tega tiče). Pa zakaj je Pepelkin oče dovolil, da je mačeha tako grdo ravnala z njo (hvala Bogu, da današnjim otrokom ni samoumevno, da si to nekdo lahko privošči)?
      Tako da, stare pravljice so še vedno kul. Včasih z malo pojasnitve zgodovinskega konteksta. Tudi nove so čisto ok. Še posebej, ko gre za aktualne stvari s katerimi se otroci srečujejo. Tudi te za lahko noč z Radia Slovenija so super. Glede razpisa Demokracije: tudi v redu. Kakor kdo želi. Je pa kontradiktorno, da se potem isti ljudje pritožujejo nad temi »strpnimi« novodobnimi pravljicami… Glede tujerodnih invazivnih vrst-imamo že eno staroslovensko pravljico (legendo) na to temo: to je legenda o Rabeljskem jezeru (o trdosrčnih prebivalcih, ki niso sprejeli tuje žene z otrokom (baje je bila Marija z Jezusom-samohranilka?), razen starčka na koncu vasi. Zjutraj je bila vas poplavljena in tako je nastalo Rabeljsko jezero.)
      Kot starš pogrešam leposlovno kvalitetne pravljice s krščansko vsebino. Z vzgojo za krščanske vrednote (po možnosti brez moraliziranja in pocukranosti!). Mogoče se namesto pritoževanja raje usmerimo v ustvarjanje le teh. Isto velja za glasbo, filme, risanke… Zgolj pritoževanje ne bo rešilo nič. Kvalitetne stvari z dobro vsebino pa bodo vedno šle v promet. Ps: vzgoja za strpnost je seveda tudi krščanska.

    10. Dzi…… 7,50
      Prevečkrat rabiš besedo Janša. Jaz ga ne volim, ga pa spoštujem, ker se ga nimam zakaj bati. Zakaj se ga pa ti tako bojiš?

      Pri besedi DOMOBRANCI, pa tudi ne pokažeš kakega poznavanja ZGODOVINE. Ta beseda ni nastala leta 1942, ko so na Dolenjskem in v LJUBLJANSKI okolici, morali kmetje po zaščito, na žalost, k tujcu. ker so jih začeli komunisti pobijati.

      Beseda DOMOBRANCI je bila v UPORABI, že za časa STARE AVSTRIJE, ko sem brala neke stare zapise iz leta 1890. To je bila kot nekakšna TERITORIALNA obramba, (ki je bila že pred več kot 7o leti in ZZB tega ne ve) kjer so oborožene moške najprej nazivali BRAMBOVCI, za tem pa DOMOBRANCI. Vedno so branili LOKALNI teritorij in njene prebivalce – to so vedno šteli med PLEMENITO dejanje.

      Danes pa levičarji prepovedijejo, da bi imeli SLOVENCI pravico do OBRAMBE. “Samooklicani mirovni inštiruti”, pa mogoče celo “pomagajo” zasedbi DOMOVINE ?

      • Kraševka,kaj pa dobrodošlica,italijanskim okupatorjem,pri RAVBARKOMANDI,ko so po okupaciji PRIMORSKE,prihajali še v Ljubljano? Rožman je pa to vzel samo na znanje.
        NISO ,JIM JE IZREKLI, PARTIZANI.To je dejstvo,preko katerega ni mogoče.

        • Dzi nu nje ja,če že pišeš o zadevi “pri Ravbarkomandi”,bodi zgodovinsko natančen,če že nisi pošten! O kakšni dobrodošlici govoriš in kdaj? O katerih partizanih govoriš ? Partizanov ni bilo nikjer do julija 1941! In šele takrat so komunisti začeli delati proti nacistom in fašistom,ki so bili v Sloveniji že tri mesece! In kaj so komunisti delali tisti čas ? Povej,če si upaš!
          *************************************

        • Dzi nu nje ja, e moj levičar.Domovina ima hudo “žuto minuto”,vse moje odgovore tebi cenzurira.Upam,da tega ne bo.
          Zdi se oz. sedaj je že jasno,koga se ščiti. Človek več ne ve,kaj se sme zapisati in kaj ne.Meni se brišejo lepe besede,ki povedo nasprotje od resnice,ki povedo kaj se je v resnici dogajalo v času “herojstva” komunistov in recimo tudi,ko uporabiš izraz za “namige”…
          Pustimo,to.Dzi nu nje ja,na lep način sem “opozorjen”,desničar ni preveč zaželjen s svojimi besedami,kar dobro razumem in bom upošteval. Dzi nu nje ja,tebi in tvojim kompanjonom,želim obilo “zabave” “na straneh” Domovine.

    11. Kdo je komu dal dobrodošlico ?
      Rožman sigurno ni klical Italijanov v Ljubljano. Tu je vladal Karađorđevič in kraljeva vojska bi jo morala varovati. Ko je KRALJ odšel v Anglijo je vojska razpadla. Še najbližje URADNI kraljevi vojski so bili ČETNIKI.
      Ker vojska ni bila dobro organizirana so si kraljevino Jugoslavijo razdelili Nemci in Italijani.

      Cerkev pri tej razdelitvi ni bila nič kriva. V času razdelitve, pa so Titovi in Ruski komunisti še KOLABORIRALI z NEMCI,
      Tako, da kazati s prstom v CERKEV je laž – ob začetku, 6.4.1941, ko je bilo najbolj odločilno kdo bo kje, so bili KOMUNISTI prijatelji z Nemci.

      Iz tega vidika, so bili komunisti še prej KOLABORANTI Nemcev, kot pa domobranci. Tak je pač vrstni red.
      Le TIGR ni z nikomer kolaboriral, ker se je boril za POŠTENO svobodo izpod TUJCEV. DEFINICIJO tujca pa bi morali vsi Slovenci POZNATI.

    12. Kaki komentarji.
      Govora je o pravljicah vi oa vecinoma pisete o partizanih, domobrancih, levicarjih celo o Janši.
      Pravljice je potrebno postaviti v kontekst casa. Vecina starih svetovnih pravljic je skorajda nesprejemljiva v 21. st.

      Zagotovo pa ne zelimo lastne otroke uciti nestrpnosti in nasilja.

    13. Z Andrejusem se potrebno strinjati. Eden od znakov duševne motnje je, da prizadeti nekongruentno odgovarja na realnost. Ko je na primer govor o pravljicah, on govori o tragedijah državljanske vojne izpred 70 let ali o trenutnih političnih preferencah itd. Priporočam zdravljenje. Današnja psihiatrija dela čudeže. Tudi tablete imajo, ki pomagajo.
      Ne strinjam pa se z Andrejusem glede “posodobitev” pravljic. Pravljice, če to so, če niso konstrukti, sporočajo otroku vrednostni sistem : dobro, pravično…zmaga. Nasilje, konflikti ipd. so sestavni del življenja in otroku je potrebno tudi to povedati na njemu primeten način.

    Komentiraj