Policija v službi levih, desnih ali državljanov?

Vir: Youtube
POSLUŠAJ ČLANEK
Že dalj časa so se predvsem v luči protivladnih protestov pojavljali namigi o domnevni spolitiziranosti policije, ki naj bi v nekaterih primerih celo botrovala neprofesionalnemu delu nekaterih policistov. Kot je znano, so to sredo trije visoki uslušbenci Policijske uprave Ljubljana prejeli pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, razlog za takšno kazen pa je ugotovljeno pomanjkanje strokovnosti pri ukrepanju v primeru nemirov na protestih v Ljubljani 25. junija ter pri napadih na poslance v začetku julija.

Spomnimo, 25. junija so nasprotniki vlade organizirali "alternativno proslavo", tej so nasprotovali t. i. rumeni jopiči, ki so zasedli Prešernov spomenik, med nasprotnima protestniškima skupinama je prišlo tudi do prerivanja in obstajala je resna možnost izbruha nasilja v večjem obsegu, zato so policisti rumene jopiče odstranili in nekatere oglobili.

V trenutku se je pojavila kopica vprašanj: zakaj so policisti odstranili jopiče in ne alternativnih "proslavljevalcev"? Ali ni to neenakopravna obravnava s strani zakona? So bili takšni ukrepi sploh zakoniti in ali niso bili mogoče politično motivirani? Nekateri so celo trdili, da so policisti ukrepali po pozivih in navodilih protestnika Jaše Jenulla.

Ker so vsaj nekatera od teh vprašanj nosila določeno težo, se je pokazalo, da je smiselna uvedba preiskave, ki jo je direktor Policije dr. Olaj tudi odredil. Javnost je bila glede upravičenosti preiskave razdeljena, a njen namen je bil, da razjasni dejstva, ne glede na izid, kar je v medijih izpostavljal tudi minister Hojs.

Spodrsljaji ali namerna malomarnost?


Preiskava je pokazala, da policija ni ukrepala po navodilih Jenulla, pač pa je slednji začel vzpodbujati policiste k odstranjevanju rumenih jopičev šele naknadno; policisti so ukrepe izvajali po navodilih nadrejenih. Ugotovljeno pa je bilo tudi, da so policisti ukrepali zgolj proti jopičem in ne tudi proti protivladnim protestnikom, čeprav so videli, da tudi slednji kršijo javni red in mir. Po Olajevih besedah je obstajala verjetnost, da "zoper kršitelje niso ukrepali zato, ker niso prejeli takšnega ukaza", a preiskava je neukrepanje pripisala visoki intenzivnosti dogajanja, poročilo pa navaja tudi nestrokovnost policije, ki je kršiteljem izdajala globe po prvem in ne po drugem odstavku 57. člena ZP-1. Dr. Vinko Gorenak v svojem blogu na to temo zapiše: "Pri tovrstnem policijskem delu so policisti vezani na tako imenovane ukaze vodij, zato policisti sami praviloma ne morejo narediti nič brez ukazov vodij."

V primeru "pljuvanja na poslance" pa je bilo ugotovljeno, da policija ni zadostno spremljala varnostnih razmer, da varnostnega načrta in ocene tveganja tako rekoč sploh ni bilo, prav tako je bilo prisotnih premalo policistov, ki niso imeli strokovne pomoči in vodenja na kraju dogajanja. Če povzamemo, kljub temu, da so se dogodki odvijali tri dni, je bilo za varnost izrazito slabo poskrbljeno, v čemer so mnogi videli politični predznak. Incident so pod drobnogled vzeli celo kriminalisti.

Gorenak: "Niso bili vsi obravnavani enako"


S tem, da so policisti odstranili rumene jopiče kot lažje odstranljivo grožnjo, se strinja tudi dr. Gorenak, ki meni: "Že takrat mi je bilo jasno, da so tako Jenullovi razgrajači, kot “rumeni jopiči” povsem enako kršili ene in iste zakone. Toda policija je fizično odstranila deset in nekaj rumenih jopičev in ne nekaj tisoč Jenullovih razgrajačev. S policijsko taktičnega vidika ima policija v takih primerih, ko se na istem kraju znajdejo v stališčih nasprotujoči si protestniki, eno sam nalogo, to je preprečiti spopad med njimi. Sprejmem tudi to, da je policija odstranila deset in nekaj “rumenih jopičev”, ker je to lažje, kot nekaj tisoč Jenullovih razgrajačev."

A nato nadaljuje: "Policijski šefi so odredili nekajurno pridržanje “rumenih jopičev” in seveda izrekli so jim globo. Zakaj že? A niso povsem iste zakone kršili tudi Jenullovi razgrajači? Seveda so jih. Napaka je v tem, da policijski šefi enih in drugih niso obravnavali enako (pred zakonom smo vsi enaki)."

Policija: "Nismo spolitizirani", sindikat meni drugače


So bila torej dejanja visokih policistov politično (protivladno motivirana)? Z nekaj vprašanji na to temo smo se obrnili na Policijsko upravo Ljubljana, kjer so nam pojasnili, da so takšne preiskave oziroma nadzori dokaj pogosti in da so bili tudi domnevno spolitizirani nadzori opravljeni po enakih merilih kot v preteklosti. Tudi opozorila policistom pred odpovedjo pogodbe niso neznan pojav, saj jih je bilo v lanskem letu izdanih 24, leto prej pa 34.

PU Ljubljana je odločno zavrnila tudi navedbe o politizaciji policije: "Zatrjevanja, ki jih je mogoče zaslediti v javnosti in se povezujejo z nadzori in izvedenimi ukrepi, ki namigujejo na "politizacijo policije", kategorično zavračamo." S tem pa se ne strinjajo v Sindikatu policistov Slovenije, kjer izrečenim opominom nasprotujejo, v njih vidijo pritisk politike in menijo, da nimajo pravne podlage. Kaznovanim policistom ponujajo tudi brezplačno pravno pomoč.

Dr. Gorenak meni, da pri tem ne gre za sindikalizem, pač pa za levi politični aktivizem, in razmišlja: "Nikoli v zgodovini se ne spomnim, da bi desna politična stran protestirala zaradi kakršnih koli disciplinskih postopkov zoper policiste na kateremkoli nivoju. Sedaj se je to zgodilo, vendar s strani leve politične opcije."

KOMENTAR: Uredništvo
Je policija predmet politike?
Žal se tudi na plečih policije odraža slovenski politični boj; marsikdo bi si jo želel podrediti, marsikdo ravno to očita drugi politični strani. Dejstvo je, da nekateri policijo vidijo kot subjekt, ki prinaša določeno politično korist, zato je strkovnost policijskega dela mnogokrat sojena skozi politična očala. In Bog varuj, da se politični pogledi prebijejo v policijske vrste in da ideologija prevlada nad strokovnostjo. Če bi že v primeru rumenih jopičev lahko rekli, da se je nestrokovnost zgodila po nekem čudnem naključju, pa tega nikakor ne moremo reči za napade na poslance. Tako visoko usposobljeni organizaciji, kot je naša policija, se takšen dogodek ne sme pripetiti. Zakaj se je torej zgodil? Bistvo policijskega dela je neodvisnost in nepristranskost, za to pa je potrebna enotnost, ki presega ideologijo. Policija mora biti iz političnega okolja izvzeta, saj ni nekakšen strankarski ali zasebni represivni organ, ki ga vsak z dovolj moči uporablja po svoji volji, pač pa mora nastopati v vlogi varuha zakonitosti. Žal pa je pojem zakonitosti vse bolj podrejen subjektivnim interpretacijam, in tega si slovenska policija kot zaupanja vreden organ ne sme privoščiti za nobeno ceno.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

vzgoja, otroci, mobilni telefoni, digitalna tehnologija
Digitalni vrstniki
21. 7. 2024 ob 13:11
Film, Marija Magdalena
Marija Magdalena
21. 7. 2024 ob 9:30

Prihajajoči dogodki

JUL
21
Jakobov sejem
08:00 - 14:00
JUL
23
Glasba mladih IV
19:30 - 21:30
JUL
24