Policija našega novinarja obiskala na domu, ker je poročal o sporu pravosodnih policistov na Dobu z njihovim direktorjem

Potem ko smo na Domovini poročali o nevzdržnih razmerah v največjem slovenskem zaporskem sistemu na Dobu, kjer so pravosodni policisti anonimno opozorili na kadrovsko podhranjenost in posledično izgorelost več uslužbencev, direktorju pa očitali, da jim grozi s sankcijami, če bi si vzeli bolniško, je direktor Zoran Remic uredništvo Domovine kazensko ovadil zaradi domnevne razžalitve. Policija je nato na domu iskala našega novinarja Luko Svetino, da bi z njim opravila formalni razgovor. Svetina odgovarja, da gre za očiten poskus ustrahovanja s policijo z željo priti tudi do informacije, kdo v zaporu je bil vir podatkov. Medtem država prenatrpanost zaporov in preobremenjenost pravosodnih policistov rešuje z izpuščanjem zapornikov.

V Domovini smo v preteklih mesecih večkrat poročali o razmerah v našem največjem zaporu na Dobu, v katerem so pravosodni policisti kronično kadrovsko podhranjeni, zaradi česar so že lani številni zaradi izgorelosti ostali na bolniški. Nato se je vodja zapora, Zoran Remic, preko Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS), podpisan je sicer generalni direktor Bojan Majcen, na nas obrnil z zahtevo za popravek. Pojasnila zavoda, ki je vse očitke zavrnil kot neutemeljene, netočne in kot »zavajanje«, smo zato objavili v nadaljevanju zgodbe. Direktor URSIKS Bojan Majcen je trdil, da se v javnosti ustvarja vtis, da je kadrovski manko problem z vidika varnosti, kar ne drži. A pobeg zapornika iz UKC Ljubljana, o katerem smo poročali v nadaljevanju, je kazal diametralno nasprotno sliko.

Remic prijavil v Trebnjem

Čeprav smo na podlagi zahteve za popravek, ki jo je Remic preko URSIKS-a oz. Majcna na nas naslovil 5. septembra, objavili vse odgovore na očitke pravosodnih policistov, se je Remic odločil iti še korak dlje; 6. septembra je proti uredništvu Domovine vložil kazensko ovadbo zaradi domnevne »žaljive obdolžitve«. Policijska postaja Trebnje, ki sum storitve kaznivega dejanja preiskuje, nas je zaprosila za pojasnilo in med drugim od nas zahtevala informacije, kje smo pridobili številke o zaprtih osebah in kako smo pridobili podatke o izplačilih za delovno uspešnost zaposlenih.

»Zoran Remic torej evidentno ni nameraval počakati, da se zahteva za popravek sploh objavi, temveč se je odločil preko policije pritisniti na uredništvo Domovine, da bi posredovali podatke, kako smo prišli do informacij in kdo so bili naši anonimni viri iz zapora, za katere smo sicer večkrat poudarili, da so pravosodni policisti v zaporu na Dobu, ki se zaradi strahu pred maščevanjem njihovega direktorja ne želijo izpostaviti,« je v svojem odgovoru na poizvedovanje omenjene policijske postaje zapisal avtor prispevka Svetina. Svetina je še dodal, da je kazensko ovadbo razumel kot pritisk na neodvisno novinarstvo in poskus ustrahovanja.

Skoraj mesec dni s strani policije ni bilo nobenega odgovora, dokler niso jeseniški policisti potrkali na vrata novinarja Svetine v času, ko je bil v službi. Svojci so policistu sicer posredovali telefonsko številko, da je lahko Svetino poklical in mu razložil, da mora po uradni dolžnosti z njim opraviti pogovor, ker so mu zadevo predali kolegi s postaje v Trebnjem. Svetina se je zato primoran oglasiti na policijski postaji, za nov datum in uro se morata s policistom, ki mu je bila zadeva predana, še dogovoriti.

»Zame je situacija del novinarskega poklica, ki ga že ves čas opravljam v interesu javnosti. Kot novinar vedno zagovarjam pravico javnosti do obveščenosti, kadrovska stiska v zaporskem sistemu je javnosti zelo dobro poznana tema, zato se mi je zdelo smotrno opozoriti na vse težave, s katerimi se naši viri, pravosodni policisti, vsakodnevno soočajo. Opozorili so me sicer, da je Zoran Remic maščevalen, dejstvo, da nas je prijavil na policijski postaji, po mojem mnenju lahko kaže na to, da je res maščevalen, ampak kot že rečeno, prikazali smo nasprotni prikaz dejstev, virov pa nikoli v svoji karieri nisem razkrival in jih ne nameravam razkrivati niti v prihodnje,« je povedal Svetina.

Skoraj mesec dni s strani policije ni bilo nobenega odgovora, dokler niso jeseniški policisti potrkali na vrata novinarja Svetine v času, ko je bil v službi.

Majcen o vladnem zakonu

Direktor URSIKS Bojan Majcen je sicer pred dnevi v intervjuju za našo spletno stran komentiral novelo Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki bi lahko delno naslovila težave, na katere opozarjajo pravosodni policisti na Dobu in ki so bile tudi podlaga za njihov spor z direktorjem zavoda Zoranom Remicem. Med drugim je komentiral tudi prekinitev prestajanja kazni in predčasno izpuščanje. Majcen je dejal, da je število takšnih, ki bi dejansko lahko bili izpuščeni, manjše od 30.

»Sama prekinitev kazni torej že na začetku ni bila naš glavni adut. Ta ukrep je že zdaj v zakonu – doslej so bili razlogi na strani zaprte osebe, na primer slabo zdravstveno stanje ali nujna neodložljiva dela. Temu smo dodali nov razlog – prezasedenost zaporov. Nikoli nismo nameravali iti v neko množično odpuščanje, ampak zgolj v skrajni sili, če pride do situacije, ko se bomo res borili za vsako posteljo,« je v intervjuju s Tino S. Bertoncelj povedal Majcen in dodal, da do konca oktobra niso izpustili še nikogar in da se vrat ne bo odpiralo na široko. Dodal je še, da se s podobnimi težavami soočamo skoraj vse države v Evropski uniji, zaporniki pa so zlasti tujci, enormen je porast tistih, ki so se za zapahi znašli zaradi tihotapljenja migrantov. Nekatere države so izjema, večinoma pa delimo enako usodo – tako kar se tiče prezasedenosti kot tudi glede pomanjkanja kadra.

Začetek izpuščanja zapornikov

V novembru pa se je zakon že začel udejanjati. Zaradi kadrovskih in prostorskih težav so prekinili prestajanje zaporne kazni dvema obsojencema, obema iz mariborskega zapora. Ponovno so v delo vključili tudi šest posameznikov, ki so v preteklosti že opravljali delo pravosodnega policista. Prvi dve odločbi o prekinitvi prestajanja zaporne kazni od začetka veljavnosti vladnega odloka so sprejeli v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, ob čemer sta bili obe izdani za čas trajanja razlogov za prekinitev.

Kot so pojasnili na URSIKS, se prekinitve prestajanja zaporne kazni poslužujejo kot skrajnega ukrepa, »ko na določeni lokaciji zmanjka prostora za namestitev zaprtih oseb, na priliv katerih v URSIKS nimamo vpliva«. V primeru prekinitve zaporne kazni zaradi zaostrenih varnostnih razmer je čas trajanja vezan na veljavnost odloka vlade, v katerem so opredeljeni začasni ukrepi, so dodali. »Trajanje začasnih ukrepov se sme določiti za toliko časa, kolikor trajajo zaostrene varnostne razmere zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih, vendar najdlje za tri mesece,« so navedli.

In kako poteka izpuščanje v praksi, da se ne ogroža varnosti državljank in državljanov? »Direktor kazen zapora lahko prekine, kadar ne obstajajo varnostni zadržki. Pri presoji slednjih se upoštevajo vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na zlorabo prekinitve prestajanja kazni zapora, kot so osebnost obsojenca, njegova varnostna ocena, nevarnost izmikanja nadaljnjemu prestajanju kazni, delež prestane kazni, vrsta in način storitve kaznivega dejanja, odziv okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, zlasti oškodovancev, način nastopa kazni in mogoči odprti kazenski postopki,« so še pojasnili na URSIKS.

Zaradi kadrovskih in prostorskih težav so prekinili prestajanje zaporne kazni dvema obsojencema, obema iz mariborskega zapora. Ponovno so v delo vključili tudi šest posameznikov, ki so v preteklosti že opravljali delo pravosodnega policista.

(D174: 34-35)