Petrol zaradi vladnih omejitev v drastične ukrepe, tudi zapiranje črpalk in zamrznitve sponzorstev. Kumer upa, da bo Petrol »izbral pot razuma«
Zaradi vladnega ukrepa, ki je omejitev najvišje dovoljene marže za naftne trgovce razširil še na prodajna mesta ob avtocestah, so se naftni trgovci znašli v položaju, ko prihodek ne zadošča več za pokrivanje stroškov dela in obratovanja. Marže ostajajo nespremenjene, davščine pa so se izjemno zvišale, je na novinarski konferenci opozoril predsednik uprave Petrola Sašo Berger. Z današnjim dnem tako na družbi selijo razvojne investicije na tuje trge in zamrzujejo vsa sponzorska sredstva. Nadaljevali bodo tudi z zapiranjem neprofitabilnih bencinskih servisov, je napovedal.
Slovenski kupec nima nič od tega
Vlada je pred tednom dni za šest mesecev podaljšala veljavnost uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov, v regulacijo pa je vključila tudi cene goriv na servisih na avtocestah in hitrih cestah. »Glavni cilj vlade je, da ohrani nižje cene za ljudi,« je tedaj medijem pojasnil podpredsednik vlade Matej Arčon.
Toda takšen vladni ukrep bo hudo prizadel naftne trgovce. Kot je na novinarski konferenci pojasnil predsednik uprave Petrola Sašo Berger, so nad novo uredbo razočarani. »Že do sedaj nevzdržen regulatorni okvir se z novo uredbo še zaostruje,« je pojasnil. Širitev najvišje dovoljene marže na prodajna mesta ob avtocestah pomenijo samo nižjo ceno za tiste tujce, ki se na njih ustavljajo. Slovenski kupec ali mali trgovec nima nič od tega, je opozoril. Na drugi strani pa močno znižuje dobiček največjih trgovcev, posredno bo tudi manj pobranega davka od dobička.
Marže najnižje v Evropi, davki v nebo
Kot je poudaril Berger, so v Sloveniji marže že danes omejene na nizko, nevzdržno raven in so najnižje v Evropi. Davščine na drugi strani so med najvišjimi v soseščini. »Marža pri bencinu predstavlja polovico povprečne evropske marže, pri dizlu približno tretjino,« je povedal. Poleg tega marže od leta 2023 ostajajo nespremenjene, medtem ko se davščine pri dizlu dvigujejo za 35, pri bencinu pa za 42 odstotkov. Hkrati pa so se samo stroški dela na prodajnih mestih v tem času dvignili za 19 odstotkov.
Že dosedanji regulatorni okvir po besedah predsednika uprave ni zadoščal za kritje stroškov rednega poslovanja. Širitev okvira še na prodajna mesta ob avtocestah in hitrih cestah so položaj še poslabšala. Omenjena prodajna mesta so namreč obremenjena s približno trikrat višjimi stroški, med drugim zaradi vzdrževanja počivališč in najemnine, ki jo plačujejo Darsu, je nanizal.
Nič več donacij klubom in ustanovam
Berger je spomnil, da je Petrol največji gospodarski subjekt v državi, kot tak pa je v sponzorskem smislu eden nosilcev razvoja slovenske kulture in športa, prav tako je ključen deležnik pri implementaciji zelenega prehoda. Obenem v davčno blagajno prispeva kar 16 odstotkov vseh davčnih prihodkov držav, več kot dve milijardi evrov.
A zaradi sprejetih ukrepov je prisiljen v neljube ukrepe, je opomnil Berger. Zato z današnjim dnem pri Petrolu ustavljajo vse razvojne investicije v Sloveniji in jih preusmerjamo na tuje trge s prijaznejšim regulatornim okvirjem. »Hkrati zamrzujemo vsa sponzorska oziroma donacijska sredstva,« je dodal Berger in pojasnil, da so doslej podpirali več kot 180 panožnih zvez in klubov, pa kulturnih, izobraževalnih in humanitarnih organizacij.
Napovedal je tudi revizijo vseh dobaviteljskih pogodb in nadaljnjo stroškovno optimizacijo. Prav tako bodo zapirali določena prodajna mesta, ki ne prinašajo dobička, je še navedel predsednik uprave Petrola.
Ukrepi kot politični populizem
Našteti ukrepi so sicer začasne narave, je dodal član uprave Drago Kavšek. Upajo namreč, da bodo pristojni regulatorne ukrepe še prilagodili. Je pa poudaril, da doslej kljub večkratnim opozorilom o škodljivosti takšnih vladnih uredb niso bili slišani.
Po besedah Marka Ninčevića, prav tako člana uprave, ukrepi regulacije cen ne temeljijo na nikakršnih strokovnih podlagah in »so velikokrat predmet političnega populizma, mestoma pa celo v nasprotju z veljavno zakonodajo«.
Zakon o kontroli cen namreč jasno določa, da je ukrep regulacije cen izrazito kratkoročen ukrep, ki bi ga bilo treba sprejemati »s tresočo roko«, prav tako mora biti strokovno utemeljen. A kot ugotavlja Ninčević, pristojno ministrstvo ni predstavilo niti ene same resne strokovne podlage.
Če bi vlada želela znižati ceno goriva, kot trdi njen podpredsednik Matej Arčon, bi namreč znižala dajatve. Te namreč predstavljajo kar 60 odstotkov celotne cene litra goriva. Še 33 odstotkov predstavlja njegova nabavna cena, medtem ko trgovcem ostane sedemodstotna marža
Neodgovorno, nesramno!
Na trenutke je videti, da na ministrstvih manjka strokovnjakov, ki bi nadrejene prepričali, naj s svojimi odločitvami ne poslabšujejo položaja, je dodal član uprave Jože Smolič. Napovedal je, da se bo dostopnost do goriva posebej v ruralnih območjih bistveno poslabšala. Tega si v Petrolu ne želijo, pač pa jim to narekujejo ukrepi, ki jih brez posvetovanj sprejema vlada.
Da so zaskrbljeni in šokirani in da nova ureditev ne bo pokrila niti nabave energentov niti stroškov dela, je opozoril tudi delavski direktor Zoran Gračner. Ravnanje vlade s 6.000 zaposlenimi v družbi je označil za neodgovorno in nesramno.
Kumer upa, da bo Petrol »izbral pot razuma«
Vlade se opozorila največjega slovenskega naftnega trgovca očitno prav nič ne primejo. »Ko podjetnik, ki ima pomembno vlogo v družbi na omembo regulacije cen odgovori z napovedmi zmanjševanja obsega storitev in podpore skupnosti, se postavi vprašanje razumevanja njegove vloge v skupnosti,« mu odgovarja minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Od podjetja, ki v uspešnih letih deli dobičke in krepi svoj položaj, je po njegovih besedah razumljivo pričakovati, da »se v zahtevnejših časih ne odzive z ukrepi, ki prizadenejo prav tiste, ki mu omogočajo delovanje«.
Kot je dodal, je pričakovati ravnotežje med interesom podjetja in širšo javno koristjo. Odločitve, ki vplivajo na vsakdanje življenje, mobilnost, dostopnost, podporo skupnosti, po besedah ministra ne bi smele postati pogajalsko sredstvo ob vsaki spremembi politike. Upam, da bo Petrol »izbral pot razuma«, ki krepi zaupanje, je v odzivu dejal Kumer.
10 komentarjev
marko272
Če pogledamo lastniško strukturo Petrola in 30 milijonov evrov manjši dobiček, to pomeni, da bo v državni blagajni (SDH + država) pribl. 7 milijonov manj že samo zaradi neposrednega dobička, potem pa še pribl. 3 milijoni manj za pokojnine v Kapitalski družbi. Tako država in upokojenci subvencirajo fosilna goriva, ki povzročajo segrevanje podnebja, zaradi katerega imamo že sedaj višje življenjske stroške.
Teodor
Višje stroške pa nam povzroča nenadzorovana oblast, ki nabija davke na energijo. Zbrani denar pa razsipno zapravlja. Glede globalnega segrevanja pa ste že pase, tega niti v vrtcu me verjamejo več.
marko272
Globalno segrevanje oz. podnebne spremembe so znanstveno dobro dokazan pojav, kakor tudi človekova krivda pri tem. Na žalost pa se je celo ta tema, ki v svojem bistvu ni politična (vroče je vsem, posledice suš in poplav bomo trpeli vsi, ...), tako spolitizirala, da dejstev nihče več ne upošteva. Gre pa za nevarnost, od katere je hujša le jedrska vojna. Z malo smole bo celo vzrok za jedrsko vojno, če bodo spremembe tolikšne, da bo začelo primanjovati hrane oz. bo pritisk migracij zaradi spremebe podnebja in dviga morske gladine premočan.
helena_3
*vroče je vsem, posledice suš in poplav bomo trpeli vsi, ..* Marko,vroče nam je bilo pred 40 leti tudi, pa ni nobeden omenjal podnebnih sprememb. Vem, ker sem seno grabila že takrat. Neurja in hude nevihte smo tudi poznali. Pol njive nam je odnesla poplava. Poznali smo vse tele vremenske pojave, ki se jim danes pravi podnebne spremembe. Edino zime so bile pa res bolj ta prave kot zdaj. Čeprav je bila kakšna tudi brez snega, a poredkeje kot zdaj. Še vprašanje: zakaj so se topili ,ledeniki, ki so oblikovali naše lepe alpske doline? Kaj je imel človek pri tem? Zakaj je odteklo panonsko morje - spet človeška krivda? Hude podnebne katastrofe so se dogajale na zemlji že takrat, ko so naši predniki živeli še v jamah in zemljankah. Ko smo že pri znanstvenih dokazih: pod skladi ledu na Antarktiki so znanstveniki našli ostanke vegetacije. Torej nekoč tam ni bilo ledu in enkrat ga najbrž spet ne bo. Človek je mravljica v primerjavi z naravo in njegova krivda je zgolj v tem, da svinja in s to naravo in jo zastruplja. Ko gre za "znanstvene dokaze" o človeškem vplivu na podnebne spremembe, se pa jaz vedno spomnim na tisto: sledi denarju!
knezKocelj
Očitno gre vlada po vojni z zdravniki še v vojno s Petrolom. Če imaš pod kontrolo medije, si lahko privoščiš vse, javnost bo vedno na tvoji strani.
romanos1
A zdaj pa naj gre Petrol na pot razuma.
Anton Vidmar
Komu je prišla taka norost na misel. Pred turistično sezono poceniti bencin na avtocestah. Pa toti so fukjeni !!!
Madison
Nori golobisti so pocenili gorivo na avtocestah, zato da tranzitni tuji vozniki ne bi totalno znoreli v večurnih zastojih na slovenskih avtocestah!
Tako bodo tujci natankali vsaj poceni bencin ali dizel v svoja vozila - večurno delovanje klime namreč močno poveča porabo goriva! Če pa jim bo sereorski županković v okrepčevalnicah na pumpah zrihtal še poceni ćevape in sudžukice od svojih balkanskih dobaviteljev - bodo vsi skupaj, turisti in golobisti, ena velika srećna familija!
Ja, pa vegič Robi naj ne pozabi svojim nadpovprečno dobro plačanim varnostnikom naročiti, naj nafilajo tanke na slovenski strani meje, da bo prišparal vsaj kakšen cent slovenskim davkoplačevalcem, preden bo vegansko prvo konkubino zopet peljal na dopust v Karigador ... al pač tja nekam na hrvaško morje ... kjer bosta zopet naskrivaj jedla ribe in jastoge 'sa malo povrća i krumpira' - kakor so ju že lani zalotili.
pepe2
Mi rabimo še en mandat te vlade, da se barka potopi na dno oceana. Potem bomo lahko začeli graditi.
Anton Vidmar
pepe2, ali bomo čistili podmorske kable...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.