Pet primerov dvojnih meril v slovenskih osrednjih medijih

POSLUŠAJ ČLANEK
Da slovenskim večinskim medijem primanjkuje samokritike, opozorila na primere neprofesionalnega in pristranskega poročanja pa praviloma odbijajo s sklicevanjem na novinarsko avtonomijo in neodvisnost, smo ob analizi konkretnega primera že izpostavili.

Tokrat smo izbrali pet dokazov dvojnih meril pri obravnavi praktično identičnih tematik, kjer je zgodba enih izrazito izpostavljena, zgodba drugih pa (namerno?) spregledana in zamolčana. 

1. Kdo nezakonito prisluškuje slovenskim državljanom?


Vir zajema slike: arhiv MMC RTV Slovenija, Tarča


Tudi tri tedne po Tarči, ki je v slovenskem medijskem prostoru sprožila afero "zaščitna oprema", brez medijske pozornosti ostaja na videz postransko, a dejansko izjemno pomembno vprašanje: kdo in v kakšnih razsežnostih nezakonito prisluškuje slovenskim državljanom?

Kot vemo, je nekdo že sredi marca, preden so obstajali kakršnikoli sumi nepravilnosti pri nakupovanju opreme, nezakonito snemal pogovor med ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom ter tedanjim direktorjem Zavoda za blagovne rezerve Antonom Zakrajškom. Slednji je zato celo podal kazensko ovadbo proti neznanemu storilcu.

Osrednjih medijev zgodba vseeno ni pritegnila. Povsem drugače kot denimo leta 2017, ko je portal Podčrto.si javno objavil transkripcije prisluhov Zoranu Jankoviću v primeru farmacevtka. Spomnimo, prisluhi so bili posneti zakonito, s strani NPU, a je sodišče odredilo njihovo uničenje, ker je tožilstvo zamudilo dveletni rok za sproženje kazenskega pregona. Namesto z vsebino prisluhov se je kar nekaj medijev takrat ukvarjalo s tem, kako so za Jankovića obremenjujoči prisluhi sploh zašli v javnost.

Tokrat ni opaziti novinarske raziskovalne vneme okrog okoliščin nastanka nezakonitih prisluhov. Raziskovalna zadržanost sicer zelo zagnanih novinarjev osrednjih medijev odpira nekaj vprašanj. Na prvem mestu ali morda ne raziskujejo zato, ker koga ščitijo, oziroma ker storilca poznajo. Tukaj se vprašaj lahko postavi tudi za imenom Ivana Galeta. Kot je v kolumni na Domovini pisal dr. Andraž Teršek, novinarjem vira ni potrebno razkriti. In če jim je posnetek izročil Gale osebno, bi to pojasnilo, zakaj teme nezakonitega prisluškovanja ne odpirajo. Ker odgovor pač poznajo, hkrati pa ščitijo vir, kar je njihova pravica in dolžnost.

Ni pa, ko gre za protizakonito delovanje skupin ali posameznikov, pravica in dolžnost do molka na to temo drugih novinarskih ekip ter seveda organov pregona. Slednji so zaradi tega RTV Slovenija obiskali že drugi dan, primarni razlog njihovega obiska pa so v osrednjih informativnih oddajah nacionalke zamolčali. Nekatere novinarke javne hiše pa so tovrstno aktivnost kriminalistov na družabnih omrežjih celo problematizirale.

Tema nezakonitega prisluškovanja slovenskim državljanom pa v osrednjih medijih ne tedaj, ne kasneje ni bila resneje odprta.

2. Nekatera podjetja v poslih za opremo na udaru, druga ostajajo nedotakljiva


Ventilatorji R30 v Splošni bolnišnici Celje (vir foto: Twitter SB Celje)


V dveh Tarčah o domnevno spornih nakupih zaščitne opreme smo, v negativnem smislu, zelo veliko izvedeli o poslih z blagovnimi rezervami podjetij Acron in predvsem GenEplanet. Oboji naj bi v poslih z maskami in ventilatorji (katere se je skušalo pokazati kot neprimerne, čeprav to niso) bili tako imenovani "vojni dobičkarji".

Domnevno visokih marž Acrona pri dobavi FFP2 mask se te dni v seriji prispevkov loteva tudi POP TV. Acron je s pogodbo iz 27. 3. FFP2 maske blagovnim rezervam prodal po 3,2 € na komad, s pogodbo iz 31.3. pa po ceni 3,9 €. Na POP TV trdijo, da bi bilo enake maske v Slovenijo mogoče dobiti po polovični ceni od Acronove.

A Acronova cena je povsem primerljiva, oziroma celo ugodnejša od cen drugih podjetij, ki so državi zagotovile maske FFP2. Podjetje BO2-MEGA je 20. 3. blagovnim rezervam maske FFP2 prodalo za 4,16 € na komad, podjetje INOVATIO d.o.o. v  poslu iz 29. 3. po 4,26 € + prevoz in nekaj dni kasneje še 4,36 € + prevoz, WEBO Maribor pa celo po 4,50 € po maski.

Res da je Pečečnikovo podjetje enake maske državi ponudilo po ceni 1,85 €, vendar se je kasneje izkazalo, da je šlo za prevaro in so paketi z napisom FFP2 vsebovali navadne kirurške maske. Pečečnik je te potem državi prodal po 0,50 €, izgubo pa prevzel nase.

Če je Slovenija maske FFP2 preplačala, zakaj se je na tapeti komercialne televizije znašlo samo eno podjetje, ne pa tudi ostala, ki so državi enake maske prodale po primerljivi ali celo višji ceni, ostaja uganka.

Kot tudi, zakaj v Tarči in drugje ni bilo izpostavljeno podjetje SLA Marketing, o katerem smo na Domovini pisali, da je primerljive kirurške maske državi prodalo približno dvakrat dražje od konkurence in to 14. aprila, ko je bilo po besedah ministra Počivalška zalog že dovolj. Minister je te odgovore terjal tudi od podpisnika pogodbe Ivana Galeta, ki je na Facebooku zapisal, da je šlo znotraj kirurških mask za višji standard zaščite od že dobavljenih in so zato bile skoraj dvakrat dražje.

Zanimivo je, da se je tega posla pred časom lotil POP TV ter izpostavljal, da gre za podjetje iz občine Destrnik, kjer županuje bivši poslanec SDS Franc Pukšič, mladost pa je tam preživljal tudi Milan Zver. Ko pa se je izkazalo, da je podjetje preko mame od direktorja pravzaprav povezano z Židanovimi Socialnimi demokrati, pa je zgodba iz osrednjih medijev poniknila.

3. Razbobnano "posredovanje za posle" desnih politikov ter zamolčana vpletenost levih


V Sloveniji najbrž vsi vedo, da so se v posle z zaščitno opremo vpletala eminentna imena desnosredinskih politikov kot so Lojze Peterle, Marjan Podobnik, Jelka Godec ter celo sama žena predsednika vlade, Urška Bačovnik Janša.

Tako Bačovnikovo kot Godčevo in še dva druga politika SDS je v udarnem prispevku v osrednji informacijski oddaji POP TV kot sporne lobiste prikazala tudi novinarka Suzana Perman.

A praktično isti čas se je razvedelo, da je za posel preko podjetnika in člana SD Sandija Češka pri državnem sekretarju na ministrstvu za gospodarstvo Cantaruttiju posredoval predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan.

Ko je novinar Bojan Požar na to opozoril Permanovo, mu je ta odgovorila, da je o tem povprašala Židana, ki je "z dovoljenjem Cantaruttija njegovo GSM posredoval Sandiju Češku, da bi pokazal pot dobav mimo posrednikov." Židanov odgovor je novinarko očitno zadovoljil, saj prispevka o Židanovem posredovanju pri nabavi zaščitne opreme na POP TV (in tudi ne v drugih osrednjih medijih) nismo dočakali. Požar je namigoval, da zato, ker Permanova zasebno živi z nekdanjim Židanovim svetovalcem, ko je ta delal še na Ministrstvu za kmetijstvo.

Kakorkoli, posredovanje Dejana Židana je primerljivo s posredovanji Godčeve, Bačovnikove, Peterleta in drugih. In če so za novinarje sporni slednji, bi po istih merilih moral biti sporen tudi Židan - če pa ni sporno nobeno posredovanje, bi bilo novinarsko profesionalno, da v negativni luči ne izpostavljajo nikogar.

V zavest gledalcev se je namreč usedla njihova vpletenost, ne pa denimo tudi, da posel ni bil realiziran praktično z vsemi podjetji, za katere naj bi ti politiki lobirali (z izjemo Marjana Podobnika), kar v prispevkih ni bilo sorazmerno izpostavljeno.


4.  Ministri na Kolpi in Socialni demokrati na Poti spominov in tovarištva


Le kdo ne pozna znamenite fotografije z obiska predsednika države ter ministrov za notranje zadeve in obrambo v času velikonočnih praznikov na Kolpi, kjer se s predstavniki policije in vojske sprehajajo brez mask na neustrezni varnostni razdalji?

Fotografija je bila večkrat izpostavljena na naslovnicah in udarnih špicah osrednjih medijev, "kršitelji" pa močno kritizirani zaradi vzpostavljanja slabega zgleda za prebivalstvo glede upoštevanja zaščitnih ukrepov. Proti njim je bila sprožena celo kazenska ovadba, ki pa je bila pred dnevi zavržena.

Podobnega zgražanja in kritike pa ni bila deležna fotografija skupine politikov Socialnih demokratov na čelu z evropsko poslanko Tanjo Fajon, ko so se 10. maja v javnosti veselo objemali na Poti spominov in tovarištva.



Te fotografije in kritik na račun neodgovornosti obnašanja "kršiteljev" v osrednjih medijih praktično ni bilo moč zaslediti.

5. Menjave Cerarjeve in Šarčeve vlade nekaj običajnega, Janševe pa "kadrovski cunami"


Naslovnica časnika Večer


Te dni Janševi vladi očitajo menjave odgovornih ljudi na vodstvenih inštitucijah v policiji, vojski, nadzornih svetih institucij pod okriljem države in še kje.

Nekateri pišejo o političnih nastavitvah z namenom podrejanja države Janši in njegovi politični stranki. Večer je pri tem šel tako daleč, da je objavil naslovnico z mastnim napisom "Kadrovski cunami".

A podobnih naslovnic nismo videli ob intenzivnem kadrovanju v času Cerarjeve in Šarčeve vlade. Za Cerarjevo zdaj, ko je SMC v desnosredinski vladi, novinarji primere političnega kadrovanja izpostavljajo za nazaj.

Vir foto: Twitter


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

ansambel, Stopar, narodno-zabavna, glasba
Vsak ne more biti muzikant
19. 5. 2024 ob 9:00
Čušin, šotor
Binkošti – Andrew Wyeth
19. 5. 2024 ob 6:00