Ste po vsem tem prepričani, da ne prisluškujejo tudi vam?

Rok Čakš
20

Razkritja četrtkove oddaje Tarča so upravičeno zaznamovala notranjepolitično razpravo zadnjih nekaj dni. Najmanj kar lahko rečemo je, da so rotvajlerski pritiski Počivalškovih ljudi na zaposlene v blagovnih rezervah neprimerni in nedopustni. Motivi so lahko tudi koruptivni, a pri iskanju povezave med dobavitelji in tistimi, ki naj bi jim preko pritiskov posel zagotovili, je še veliko prostora za novinarsko, predvsem pa policijsko delo.

Podcast Čakševega komentarja je na voljo na dnu prispevka

Kot običajno ob takih zgodbah ima tudi Tarčina zamolčano plat, ki ni sedla v kontekst glavnega sporočila in so jo lucidno predstavili kolegi s Portala plus. Kakorkoli, dokler do izvajalcev pritiskov ne bo razkrita jasna sled denarja, bo Počivalškovo verzijo zgodbe, da je šlo zgolj za »pospeševanje nakupa nujno potrebne opreme«, težko kredibilno izpodbiti. Še posebej glede na okoliščine izrednih razmer in dejstvo, da je pravočasna pridobitev potrebne zaščitne opreme, ob uvedbi striktnih ukrepov, v državi preprečila veliko zdravstveno katastrofo.

Leva opozicija situacijo seveda izrablja za frontalni napad na Janševo vlado. A težko se je znebiti občutka, da če bi na oblasti ostal Šarec, bi se politična fronta bila preko krst in ne zgolj mask in respiratorjev.

Leva opozicija situacijo seveda izrablja za frontalni napad na Janševo vlado. A težko se je znebiti občutka, da če bi na oblasti ostal Šarec, bi se politična fronta bila preko krst in ne zgolj mask in respiratorjev.

Kdo nezakonito prisluškovuje in snema?!?

Ker so vsebino oddaje glavni mediji obdelali po dolgem in počez, o njej nedvomno že veste vse in se sam vanjo ne bi spuščal. Povsem prezrt pa je ostal moment, ki se ni zdel bistven vse do trenutka, ko je nanj opozoril odstopljeni direktor blagovnih rezerv Anton Zakrajšek. Ta je namreč tožilstvu prijavil sum kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja. Gre za posnetek pogovora med njim in ministrom Počivalškom, predvajan v Tarči.

In če smo pred tem še lahko sklepali, da ga je preventivno posnel sam, je zdaj jasno, da ni snemal on, niti Počivalšek, niti policija s sodno odredbo, ki edina lahko zakonito izvaja prisluhe slovenskim državljanom. Da ni bila policija vemo, ker so kriminalisti v petek na informativni program TV Slovenija prišli po posnetek zaradi sproženega predkazenskega postopka zaradi suma zlorabe uradnega položaja. Nad tem, da o tako pomembnem detajlu nacionalka v svojem TV dnevniku sploh ni poročala, ni vredno izgubljati besed.

Nezakonito prisluškovanje levice naenkrat ne moti?!?

Osupljivo pa je, da so izjemno pomembno vprašanje, kdo je sredi marca nezakonito snemal pogovore med ministri slovenske vlade in državnimi uradniki, prezrli praktično vsi osrednji mediji. Še posebej zato, ker so drugače izjemno občutljivi na kakršnekoli, kaj šele protizakonite posege v človekove pravice in varstvo zasebnosti. Molčijo tudi vedno glasni nevladniki, profesorji, molčita pa tudi zdajšnja in prejšnja informacijska pooblaščenka, ki sta na takšne stvari sicer izjemno alergični.

Osupljivo je, da so izjemno pomembno vprašanje, kdo je sredi marca nezakonito snemal pogovore med ministri slovenske vlade in državnimi uradniki, prezrli praktično vsi osrednji mediji

A vprašanje je bistveno in verjamem, da bi v kakem drugem kontekstu, recimo z obrnjenimi akterji, tudi v slovenskih medijih in družbi dobilo osrednje mesto.

Da se politikom in novinarjem prisluškuje, je pred časom precej neposredno opozoril že tedanji predsednik KNOVS-a, Matej Tonin. A zdaj imamo prvič elemetaren dokaz, da se slovenskim državljanom protipravno prisluškuje in jih snema brez odredb sodišča.

Okoliščine nastanka posnetka nastalega sredi marca, ko konflikti med vpletenimi sploh še niso eskalirali, nakazujejo, da gre prej kot za ciljno, za sistematično prisluškovanje. Ali se je prisluškovalo politiku ali državnemu uradniku na izpostavljenem mestu, ni toliko pomembno kot ugotovitev, da se najverjetneje prisluškuje vsem, od katerih se da kaj uporabnega izvedeti. Bodisi za namene finančnega okoriščanja, ali pa političnega oz. drugega izsiljevanja pod grožnjo medijskega umora v primeru lansiranja prisluhov v javnost.

In slednje je zastrašujoče. Do temeljev namreč pretresa mit o svobodni družbi, v kakršni naj bi živeli in v kateri so človekove pravice najvišje zaščitena vrednota, varovana z ustavo in zakoni ter učinkovitim nadzorom nad njihovim izvajanjem. Če lahko sistematično nekaznovano prisluškujejo politikom, uradnikom, novinarjem, potem pred ušesi velikega brata ni varen nihče izmed nas.

Pri tem nikakor ne zmanjšujem pomena dognanj kolegov iz Tarče. Kot tudi ne, da so posnetek objavili in se niso spraševali o njegovi (ne)zakonitosti. Objavil bi ga vsak pravi novinar, ki bi ga pridobil, oziroma mu bi bil posredovan. Pri tem bi, če je objava v javnem interesu in so izpolnjeni še nekateri pogoji, novinar ostal obvarovan kazenske odgovornosti, kot lahko izveste tudi v komentarju dr. Andraža Terška. Ampak dejstvo, da se nekaj dni potem, ko je primarna tematika vseskozi v ospredju, še vedno praktično nobeden od osrednjih medijev ne ukvarja s tem komu vse še nezakonito prisluškujejo, pa je nedoumljivo.

Končno na voljo uporabna materija za rušenje Janševe vlade

Za konec še beseda ali dve o levičarskih interesnih lobijih, ki si na vsak način trudijo zrušiti Janševo vlado, preden bi jih ta odstavila od davkoplačevalskih pipic. Z izpovedjo uradnika Galeta v Tarči so dobili mnogo bolj obetaven material od Janševih tviteraških izpadov, zaradi katerih ga tožarijo pri tujih novinarskih kolegih in organizacijah. Prav zato ne čudi veselje, izraženo z množičnim biciklarjenjem po Ljubljani in gromkim aplavzom pred nacionalno televizijo. Kot tudi s herojskim povzdigovanjem Galeta v skupini na Facebooku, kjer kljub omejitvam gibanja že pozivajo k novim, tudi nasilnim vstajam proti desnosredinski vladi.

A prav tovrstni izbruhi navdušenja v primerjavi z anemičnostjo ob prejšnjih prodornih oddajah te novinarske ekipe, razgaljajo njihovo dvoličnost in politično agendo, ki je v ozadju. Tarča ni na sporedu od včeraj in v njej so razkrili že mnogo svinjarij – od nekajkrat preplačanih nakupov medicinske opreme, umazanij družine Janković, do mahinacij banksterskih omrežij tranzicijske levice. A bolj kot vsesplošno navdušenje je bilo ob teh oddajah z leve strani zaznati kvečjemu ignoranco, če ne celo očitke o senzacionalističnem novinarstvu.

Tovrstna dvojna merila opozarjajo, da je bila zgodba prodorne novinarske ekipe ter tako imenovanega “žvižgača” že isti večer ugrabljena za izvršitev politične agende odstranitve “neprave” oblasti za vsako ceno. Strah nas je lahko predvsem vse bolj očitnega dejstva, da ta cilj posvečuje vsa sredstva, tudi tista, ki ogrožajo splošno zdravstveno situacijo v državi ali celo demokracijo kot tako.

20 KOMENTARJI

  1. ” Najmanj kar lahko rečemo je, da so rotvajlerski pritiski Počivalškovih ljudi na zaposlene v blagovnih rezervah neprimerni in nedopustni.”

    Mogoče. Ampak vsaj razumljivi – če človek pomisli na to, kako dolgo se čaka na prav vsak “štempelj”, ki ga morajo “roditi” zaposleni v državnih službah. Državljani se pač jezimo, tudi preklinjamo – in čakamo. Kdor čaka, dočaka. Ni pa ta polžja “brzina” dopustna, ko gre za varovanje zdravja in življenja. Tako jaz mislim. Verjetno bi tudi meni v podobnem primeru počil film in bi “popenila”…

  2. Vsak državljan, ki sumi, da mu je kdorkoli, ki je v službi kateregakoli državnega organa ali institucije, kadarkoli prisluškoval ali na drugačen način zbiral informacije in jih hranil, ima PO USTAVI (ne glede na to, ali to izrecno piše v kakem zakonu) pravico o tem povprašati “državo”. Če se je to zgodilo, mu mora država – če sam ni preiskovanec v kazenskem postopku – izročiti vse podatke, ki jih je kadarkoli zbirala in zbrala o njem.
    Če je to počela nezakonito, torej brez odredbe preiskovalnega sodnika in začetka preiskave z namenom vložitve obtožnice pred sodiščem, gre za kaznivo dejanje in hudo kršenje ustavnih pravic. Taka oseba lahko iztoži odškodnino od države, ki mora biti primerno visoka.
    To pravico ima tudi vsakdo, ki je bil v kazenskem postopku spoznan za nedolžnega, ali je postopek zastaral, ali je bil pravnomočno ustavljen.
    Hkrati mora država, tudi če posameznik tega ne zahteva, vse pridobljene informacije uničiti, če kazenski postopek ni bil začet, če je bil oproščen, če je postopek zastaral ali je bil pravnomočno ustavljen. Pred tem pa mora obvestiti to osebo, da se z vsemi zbranimi informacijami seznani. Seveda pa izloči osebne podatke drugih oseb, če so vključeni v zbrano gradivo.
    Ponavljam: to velja po pravilnem branju ustave in razumevanju “vladavine prava”, četudi glede tega ni v posebnem zakonu posebnega člena, ki bi govoril prav o tem.
    Enako velja za prstne odtise. To zadnje trdim jaz, četudi se – kolikor vem – večina pravnikov s tem ne strinja. O tem zadnjem sem pisal še kot študent 2. letnika na fakulteti

    • In Slovenija je še svetlobna leta od vladavine prava. Dokler bodo za napredovanje pogoj politične kvalifikacije sprememb tudi ne bo. Na višjih sodiščih, vrhovnemu in ustavnemu sodišču je več kot 75% sodnikov in sodnic, katerih edina kvalifikacija je partija. In njihovo sojenje temu primerno.
      Brez temeljite lustracije in napredovanj strogo po principu pravnega znanja, izkušenj in načelnosti sprememb ne bo.
      Pa še bruseljska birokracija bo vsako tako spremembo ostro napadla, vključno z glasom tovarišice Novakove.
      Sicer pa kapo dol dr. Teršek za Vaše besede in dejanja, vključno z nasprotovanjem barantanja za Vaš sedež v ustavnem sodišču. Žal ste z Vašim razmišljanjem med slovenskimi pravniki v hudi manjšini.

  3. Dovolim si pripomniti, da je kolumnista mestoma malo zaneslo.

    Da se resnica prav spozna, je treba čuti oba zvona.

    Menda je ja jasno, da v boju za oblast sleparska in plenilska levica že od leta 1941 ne izbira sredstev.

    Sliši in bere se, da glavni žvižgač levice ni tako nedolžen kot bi ga radi predstavili.

    Nekako pozabljeno je, kakšno paniko so zganjali levica in režimski mediji, ker po prevzemu oblasti sedanje koalicije ni bilo na voljo mask in druge zaščitne opreme ter ne respiratorjev, ko se je kar pozabilo, da je da je nadmerska Šarčeva vlada zapustila izpraznjena in izropana skladišča državnih rezerv.

    Naposled, kje so dežurni dušebrižniki, da bi se postavili v bran temeljnim človekovim pravicam, ko se je izkazalo, da se je državnim uslužbencem nezakonito prisluškovalo?

  4. UDBIN aparat še vedno prisluškuje, prej je to delal prek državnih institucij, sedaj pa ima za te naloge podjetja, ki so bila ustanovljena s tem namenom. Na zunaj se podjetja ukvarjajo z raznimi IT tehnologijami, tudi pred večino zaposlenih skrito pa izvajajo zaupne naloge.
    Prisluškuje pa se tudi podjetjem, bankam in tudi posameznikom.

    • Ti pa si siguren, da si iz pravega “testa”, zato ti ne prisluškujejo?

      Imam čisto vest in me nič ne moti, če kdo sliši moj pogovor.
      Nič ne skrivam, ne pred Bogom in ne pred ljudmi.

      PRAV pa je, da so ČLOVEKOVE PRAVICE ENAKE – za Levega, kot za DESNEGA.
      In pri tem ostanem !

      • Ne se sprenevedat in obešat na neke dozdevne paralele, ki jih med našo lopovsko kvazi-levico in normalno desnico nikoli ni bilo, jih ni in jih ne bo. Vseglihanje pač ne deluje in nikoli ne bo.

        Partija je že ob začetku vojne ustvarila nasilni aparat za podtikanje in tamanjenje “sovražnikov” in ta že stokrat preoblikovan, a nikoli ukinjen in razgnan v podzemlju še vedno obstaja – tako vsaj kažejo “skrivnostne” afere, ki vznikajo lepo po potrebi…

  5. Na sramotno neprofesionalno in neetično objavo nezakonito pridobljenih ter samovoljno selekcioniranih, zmontiranih in interpretiranih telefonskih prisluhov v politikantsko tendencioznem televizijskem linču Tarča (in drugih oddajah IP TVS) odgovorne urednice Manice Janežič Ambrožič smo že opozorili neposredno po omenjeni prvi nepooblaščeni objavi.
    Žal se ob očitni kršitvi veljavne ustave, zakonodaje in univerzalnih temeljnih človekovih pravic s strani neznanega naročnika in izvajalca nezakonitih prisluhov ter s strani uredništva državne TV Slovenija, ki je nezakonito pridobljeno gradivo nepooblaščeno in politično tendenciozno zlorabila, niso ustrezno javno odzvali ne informacijska pooblaščenka in varuhinja pravice do zasebnosti, ne varuh človekovih pravic in svoboščin, ne Policija oz. NPU, ne Državno tožilstvo RS, ne varuhinja pravic poslušalcev in gledalcev na državnem zavodu RTVS, a tudi ne vidni varuhi univerzalnih temeljnih človekovih pravic in svoboščin s področja pravnih ved ter iz civilnodružbenih in človekoljubnih organizacij.
    Očitno so vsi poklicani, pristojni, pooblaščeni funkcionarji in organi prilagodljivo, poniglavo, lojalno in soglasno “pogledali vstran”, ker so bili naročniki, izvajalci in eksekutorji skrbno pripravljenega tendencioznega televizijskega linča “naši”, “ta pravi” in ker je bil cilj oz. je bila “tarča” za brezštevilne prostovoljne družbene in medijske eksekutorje ter “lovce na človeške glave” pripeta na “prava prsa”.
    Dvojna merila, s katerimi pristojnimi državni organi in poklicani odločevalci kar naprej ter znova in znova dokazujejo, da RS niti približno (še) ni ustavna in demokratična republika, kjer naj bi veljala vladavina prava v enaki meri in v enaki interpretaciji za vse državljane brez izjem, so demonstrirali tudi zbrani “vstajniki” na biciklih, ki so se v nasprotju z veljavno zakonodajo in preventivnimi pravili obnašanja v času pandemije neovirano zbirali in zbrali na ljubljanskih ulicah v organizirano množico pritiska ter demonstrirali s transparenti in vzkliki v podporo domnevnemu “žvižgaču” ter aktivno in glasno izražali že videni “vstajniški” upor proti aktualni, demokratično izvoljeni, legalni in legitimni Vladi RS.

    • Res je.

      Vedno vse teče po vzoru REVOLUCIJE, ki nikakor ne sprejema demokracije, da bi bilo mogoče predajati vlado iz Levih na Desne. Tega LEVICA noče izpustiti iz rok že od leta 1945.

      V Sloveniji je to vidno vsakokrat, ko zavlada Desno, ali Desno-levo, kot je danes.
      In da vedno REVOLUCIONARJEM pomaga tudi RTV, je nedopustno.

  6. Da v RS ta čas ne velja enakost pred veljavno ustavo in zakonodajo, saj za del samooklicanih “vstajnikov” ne veljajo niti začasni veljavno predpisani ukrepi nedovoljenega množičnega zbiranja v času smrtonosne pandemije, dokazujejo nezakonita in nedovoljena javna zbiranja in javni protesti samooklicanih “vstajnikov” v Ljubljani in Mariboru, ki očitno ob polni in organizirani podpori polčitično zalednih množičnih medijev in še posebej državne RTV le nadaljujejo in stopnjujejo skrbno zamišljeno in organizirano agitacijsko in propagandno “vojno” proti demokratično izvoljeni, legalni in legitimni Vladi RS ter proti vladajoči večinski parlamentarni koaliciji strank SDS, SMC, NSi, DESUS.
    Rušilni in prevratniški politični interes strank aktualne parlamentarne opozicije (SD, LMŠ, Levice in SAB) ter njihovih zvestih skrajno destruktivnih in nasilnih aktivistov v nevladnih organizacijah, sindikatih, množičnih medijih je vse bolj razviden in vse bolj pelje v zavestno in sistematično organiziranje “vstajniškega” družbenega nereda.
    Ali bo kdo od političnih hujskačev ter zlonamernih scenaristov novega vala “vstajniškega gibanja” še pravočasno “vključil razum”, da ne bo “račun” za našo generacijo in za naše zanamce nepopravljivo “previsok”?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime