Papež nemško Cerkev svari pred oddaljevanjem od svetovne Katoliške cerkve

»Mnogi koraki, ki so bili storjeni s strani vidnega dela lokalne Cerkve, grozijo, da bi slednja lahko zavila stran od skupne poti svetovne Katoliške cerkve,« v pismu štirim laikinjam, ki so se obrnile nanj, odgovarja papež Frančišek, ki deli njihove skrbi. Papež opozarja še, da predlagana struktura ni v skladu zakramentalno strukturo Cerkve, zato jo eksplicitno prepoveduje.

Nemške vernike poziva, naj odrešenja ne iščejo v vedno novih odborih in vase zagledanih pogovorih na vedno isto temo, temveč v molitvi, pokori in slavljenju. Odrešenje sicer nemška krajevna Cerkev išče v kontroverzni Sinodalni poti, ki so jo začeli leta 2019, od takrat pa beležijo rekordno število izstopov vernikov. Zagovorniki pravijo, da so potrebne spremembe, a je smer, ki jo zagovarjajo, pred njimi že ubrala luteranska cerkev, ki se sooča s podobnim eksodusom vernikov.

Papeževo pismo, ki ga je tudi osebno podpisal, je namenjeno štirim laikinjam, ki so se obrnile nanj. Katharina Westerhorstmann, profesorica teologije na frančiškanski univerzi, Marianne Schlosser, profesorica teologije na dunajski univerzi, filozofinja Hanna-Barbara Gerl-Falkovitz in novinarka in publicistka Dorothea Schmidt so kot laikinje sodelovale na nemški sinodalni poti, a so februarja lani iz procesa izstopile, ker se niso strinjale z nekaterimi njenimi metodami in zaključki.

S pismom so se obrnile na papeža Frančiška ter izrazile skrb nad razvojem sinodalne poti, posebej njenim odločevalskim odborom, ki bi ga sestavljali tako škofje kot laiki in naj bi bil ustanovljen do leta 2026.

Papež Frančišek: Delim vaše skrbi

Papež jim v pismu odgovarja, da deli njihove skrbi, in izrazi celo skrb, da bi koraki, ki jih je naredila nemška Cerkev, lahko privedli do razhoda s svetovno Cerkvijo. Skrb se še posebej nanaša na sinodalne odbore, ki naj bi postali tudi odločevalsko telo, saj »predlagana struktura takšnih teles ni v skladu z zakramentalno strukturo Katoliške cerkve. Posledično je njihova formacija prepovedana s strani Svetega sedeža.«

Papež nemške katolike poziva, naj odrešenja ne iščejo v »stalno razvijajočih se komisijah, niti z vztrajanjem v vase usmerjenem dialogu, ki ponavlja ene in iste teme«. S tem znova poudarja ključno vsebino že leta 2019 poslanega papeževega pisma »nemškim Božjim romarjem«, kjer je v 13 točkah nemške duhovne voditelje pozval, naj hodijo po poti Evangelija in se varujejo padca v funkcionalistične odklone in ideološko reduciranje in krnjenje vere.

Pred dvema letoma je papež nemške vernike znova opozoril, da sinodalna pot ne more sprejemati odločitev glede doktrine Cerkve, ter »nima pristojnosti vezati škofov in zvestih vernikov v nove oblike upravljanja in novih doktrinalnih in moralnih pristopov«, ki jih vidi kot elitistične ter ocenjuje, da niso niti v pomoč niti resni.

Nemška sinodalna pot: Do 2026 posvetovalno telo, na globalni ravni blagoslov homoseksualnih zvez in ženske duhovnice

Nemška sinodalna pot se je kot proces, v katerega je vključenih 230 delegatov, med katerimi so tako škofje in duhovniki kot tudi laiki in laikinje, začel leta 2019, letos pa naj bi zaključil uvodno fazo.

Osrednje teme so blagoslavljanje homoseksualnih parov, spreminjanje spolne morale, odprava celibata, vprašanje moči klera, boj z zlom spolnih zlorab, vloga ženske v Cerkvi s posebnim poudarkom na vzpostavitev ženskih diakones in kasnejšo možnostjo posvetitve ženskih duhovnic.

Med zaključki uvodnega dela je sklep, da do leta 2026 vzpostavijo sinodalni odločevalski odbor, sestavljen tako iz škofov kot iz laikov. Tak odbor bi lahko rušil avtoriteto škofov, skrbi tako kritike sinodalne poti kot Vatikan.

Eksplicitno so se zavzeli tudi za blagoslavljanje homoseksualnih parov, čeprav je tudi to prepovedal izrecni doktrinalni dekret že leta 2021, in spremembo cerkvenega učenja o homoseksualnosti. Na sinodi svetovne cerkve pa bodo zagovarjali posvečevanje žensk.

Že lani so sicer nemški škofje v Vatikanu poudarili, da nimajo namena ustvarjati shizme oz. razkola v Cerkvi. »Smo katoliki in nameravamo ostati katoliki,« je na srečanju s papežem in kurijo novembra 2022 povedal predsednik nemške škofovske konference, limburški škof Georg Bätzing.

Molitev, pokora in slavljenje

Papež nemško cerkev usmerja na drugačno pot. Poziva jih k osredotočenju na pomen molitve, pokore, posta in slavljenja. »Pozivam k odprtosti in srečanju z brati in sestrami, posebej tistimi, ki jih najdemo na cerkvenem pragu,« pravi Frančišek in nemške katolike pošilja v bolnišnice, zapore, ulice in javne kraje, kjer verjame, da jih bo vodil Gospod.

Kriza nemške katoliške Cerkve in sinodalne poti

Nemška Cerkev se sicer sooča z eno največjih kriz sodobnega časa. Lani je Cerkev uradno zapustilo 522.821 vernikov oz. 2,4 odstotka vseh vernikov, kar je 44 % več kot leta 2021, ko je odšlo 360.000 katolikov, kar je bila sicer največja številka v zgodovini do lani.

Status vernikov v Nemčiji je specifičen, saj tam država ureja tudi članstvo v verskih skupnostih, ki je povezano tudi s plačevanjem cerkvenega davka, ki ga prav tako pobira država in nato nakaže verskim skupnostim. S krstom tako posameznik pride tudi v državni register, iz katerega pa se lahko tudi izpiše, a mora za to izvesti izjavo na občini. Slednja sicer ne izniči zakremanta krsta, s cerkvenega vidika pa pomeni samoekskomunikacijo. Tak posameznik tako ne more več prejemati obhajila in drugih zakramentov, prav tako nima pravice do cerkvenega pokopa.

Po poročilu CNA Deutsch iz leta 2021 o izstopu iz Katoliške cerkve razmišlja kar tretjina Nemcev, med glavnimi razlogi pa je kritika obravnave spolnih zlorab med starejšimi verniki, med mlajšimi pa plačevanje davka verski skupnosti, ki ji ne zaupajo in katere vere več ne prakticirajo.

Nekateri tradicionalnejši verniki pa so kritični tudi do tega, da se z njihovim davkom financira kontroverzen proces Nemške sinodalne poti, ki bo nemško Cerkev stal po nekaterih ocenah več milijonov evrov. Štirje škofje so tako že blokirali sredstva, ki naj bi jih njihove škofije prispevale za sinodalno pot.

Nemški katoliki se strinjajo, potrebne so spremembe, a kakšne

Predstavniki sinodalne poti odhode vidijo predvsem v luči potrebe po spremembah, saj so prepričani, da trenutno vodstvo Cerkve ni osredotočeno na vizijo prihodnosti. Menijo, da bi bilo Cerkev potrebno liberalizirati, da bi ohranili število vernikov.

Slednje je pomembno tudi s finančnega vidika. Nemška cerkev s cerkvenim davkom zbere 7,32 milijarde evrov, samo lanski odhodi vernikov pa bodo letno odnesli dobrih 180 milijonov. Do leta 2060 bo po ocenah potrebno zapreti 40.000 župnij, samostanov, katoliških šol in drugih ustanov, kar pomeni tudi odpuščanja. Nemška Cerkev namreč zaposluje 800.000 ljudi.

Kritiki sinodalne poti medtem opozarjajo, da je točno take reforme, kot jih zagovarja Sinodalna pot, pred njimi že sprejela luteranska cerkev, ki se sooča s podobnim osipom vernikov kot katoliška. Lani je luterane zapustilo 1,8 % vseh članov, v zadnjih desetih letih pa skupno 18,5 %. Rekordni osip katolikov se dogaja prav sredi sinodalne poti.

Kritiki zato ocenjujejo, da je bolj smiselno zavzeti držo zvestobe Katoliški cerkvi in nauku v zaupanju, da lahko stabilizacijo ter rast prinese le Božja milost in ne človeške mahinacije.