Papež je mrtev, živel papež!

Pri prirejenem naslovu članka se opiram na dogajanje v zahajajočem srednjem veku. V Parizu so leta 1422 v baziliki Saint Denis k večnemu počitku položili Karla VI. (francoskega) in nato okronali Karla VII. To je bil čas velikih političnih kolobocij na Francoskem in neposrednega vpliva Angležev na francoski prestol. Kronisti so zapisali, da naj bi ob menjavi na prestolu ljudstvo in proangleško plemstvo vzklikalo: »Kralj je mrtev, živel kralj!« 

To je bil tudi čas zmagovite Ivane, Device Orleanske, poveljnice vojske Karla VII., ki je pregnala Angleže s Francoskega. Proangleška duhovščina se je nato zarotila proti njej, jo obsodila čarovništva in jo dala sežgati na grmadi. Pustimo bežni vpogled v 15. stoletje in poglejmo, kaj se dogaja danes, ter poskušajmo ugotoviti, da ni nič novega pod soncem. 

Fotografije z mrtvim in živim papežem  

Ob nedavnem pogrebu papeža Frančiška in ustoličenju njegovega naslednika Leona XIV. ni bilo slišati vzklikov: »Papež je mrtev, živel papež!« Ljudstvo malo pred tem tudi ni vzklikalo »Santo subito!« kot ob smrti sv. Janeza Pavla II., kar ni zanemarljivo. Množicam z vsega sveta, vernikom in politikom sta se v Vatikanu pridružila tudi prečudna dvojčka z vrha slovenske vlade, prvi izvoljeni, druga oktroirana. Njun namen ni bil spoštljivo slovo od pokojnega papeža in nevsiljiv poklon njegovemu nasledniku, temveč to, da sta se kazala v javnosti, se imela lepo v brezdelju, se slikala za družbena omrežja in ugajala sveti preproščini ter nerazgledanosti velikega dela slovenskih državljanov in med njimi žal tudi katoličanov.  

O dogajanju v Cerkvi na slovenski in svetovni ravni si preberite v nadaljevanju.