Odprto pismo ministru Hanu: Uničevanje eksistence državljanov ne bi smel biti prvi ukrep

»Za nas sobodajalce je nedopustno, da se za našim hrbtom sprejema nerazumne in škodljive ukrepe. Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport so spomladi s predlogom novele Zakona o gostinstvu (ZGos) to enkrat že storili, takrat smo v okviru javne razprave strokovno utemeljili, kako zavožen je bil ta predlog. Na ministrstvu so to spoznali in nam obljubili oblikovanje skupne delovne skupine, ki bi proučila ključna odprta vprašanja,« so nam povedali v Združenju sobodajalcev, na ministra Matjaža Hana so naslovili tudi odprto pismo.

»Do prvega sestanka je prišlo konec avgusta, mi smo skladno dogovoru pripravili predloge in okvire tem za delo te skupine, vendar od Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) nismo dobili več nobenega odgovora,« nam je pojasnila Katja Rezman, predsednica Združenja sobodajalcev in nadaljevala: »Zdaj pa vidimo, da so tudi pri prenovljenem osnutku predloga novele ZGos povozili vsakršno sodelovanje, prav tako pa tudi številne z naše strani izpostavljene probleme in predloge.« Povedala nam je še, da so ob tem še omejitev na 60 dni predstavili kot kompromis, čeprav je takšen princip omejevanja dejavnosti povsem nesprejemljiv in nezdružljiv z njihovo dejavnostjo. V predlogu po besedah Rezmanove ostaja tudi nefunkcionalna in pogosto neizvedljiva zahteva po soglasjih, ki je za nameček tudi do sobodajalcev diskriminatorna, saj takšnih zahtev ni treba izpolnjevati ne številnim pisarnam, sedežem podjetij, odvetniškim pisarnam, kozmetičnim salonom in nenazadnje pisarnam političnih strank v večstanovanjskih stavbah. »Predlagatelji zakona tudi pravijo, da je njegov cilj zagotavljanje trajnega bivanja, onemogočajo pa oddajanje zidanic in drugih nastanitev na podeželju, kar prispeva k ohranjanju kulturne krajine, kjer pa sicer nihče ne živi,« je še opozorila predsednica združenja.

»Ministrstvo je objavilo predlog novega Zakona o gostinstvu, ki sledi sodobnim trendom gostinstva in nastanitvene dejavnosti ter zavezam k trajnostnemu turizmu,« so na ministrstvu zapisali maja in pojasnili, da zakon ureja kratkotrajno oddajanje stanovanj v najem, definira nove vrste nastanitvenih obratov, ureja kategorizacijo višjih kakovostnih kategorij, uvaja spremembe obratovalnega časa, ureja tudi gostinstvo v premičnih gostinskih ter drugih prostorih ter vsebuje ukrepe, namenjene promociji Slovenije kot trajnostne destinacije. Osnutek zakona med drugim tudi za fizične osebe prinaša določene omejitve pri kratkotrajnem oddajanju stanovanj, vključno z oddajanjem prek spletnih platform - vendar pa je prišlo do nekaterih sprememb. Na ministrstvu so povedali, da kljub številnim pripombam in nasprotovanju najemodajalcev osnutek zakona še vedno predvideva časovno omejitev opravljanja oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem, ob tem pa daje zakonsko pooblastilo občinam, da lahko to časovno omejitev prilagajajo svojim zmožnostim in potrebam. Po novem naj bi bilo kratkoročno oddajanje v večstanovanjskih stavbah mogoče največ 60 dni v koledarskem letu - prvotni predlog je določal 30 dni. Kratkoročno oddajanje stanovanj v eno- in dvostanovanjskih stavbah, ki jih oddaja fizična oseba s stalnim prebivališčem v stavbi, pa bo tako kot prej omejeno na največ 150 dni. Časovne omejitve bodo občine lahko določile tudi nekoliko drugače - v skladu s svojimi potrebami. »Pomembna dodatna omejitev je, da stanovanj v večstanovanjskih stavbah v kratkotrajni najem ne morejo oddajati samostojni podjetniki in pravne osebe,« so pojasnili na ministrstvu, kar pomeni, da pravna oseba v bloku z več stanovanji ne bo več mogla oddajati vse leto. Najemodajalci omejevanju odločno nasprotujejo, že pred časom so opozorili, da je nova ureditev neustavna. Poleg tega tudi ne bo pomembno vplivala na cene stanovanj oziroma najemnine - kar naj bi bil cilj ministrstva.

Pod odprto pismo ministru Matjažu Hanu so se podpisali Zavod gostoljubnost slovenskih domov, Združenje sobodajalcev in Združenje lastnikov nepremičnin v Sloveniji. »Gospod minister, vaša dolžnost kot politika in predstavnika Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport je, da prisluhnete in zaščitite interese slovenskih državljank in državljanov ter malega gospodarstva, v tem primeru sobodajalcev. Pozivamo vas, da prisluhnete našim argumentom ter nas tudi dejansko in ne samo navidezno vključite v sprejemanje zakonodaje, ki bo v resnično korist celotne skupnosti in bo v skladu z zgoraj navedenimi predlogi dejansko prispevala k izboljšanju situacije glede dolgoročnih najemov stanovanj, kar naj bi sicer bil glavni cilj sprejemanja novele Zakona o gostinstvu (ZGos-1),« so ministra Hana pozvali k dialogu. V pismu so poudarili, da predstavljeni ukrepi za prenovo normativnih okvirov kratkoročnega najema niso niti iskanje resničnih rešitev, še manj pa kompromis. Obžalujejo, da so ostali le na ravni kozmetičnih popravkov, ki ne rešujejo stanovanjske problematike in je po njihovi oceni tudi ne morejo. »Če bodo trenutno predlagani ukrepi sprejeti, bodo v praksi uničili kar 25 odstotkov najbolj avtentičnega dela slovenskega turizma, ki ga v največji meri predstavljamo mali sobodajalci,« so opozorili. 

Nesprejemljivo je posegati v temeljne človekove pravice

Po oceni podpisnikov pisma je še posebej zaskrbljujoče, da se tako radikalen poseg sprejema brez ustrezne analize pričakovanih učinkov. Brez metodološko korektnih podatkov in ovrednotene pomembne vzročne povezave med nudenjem kratkoročnih nastanitev v nepremičninah in pomanjkanjem nepremičnin za dolgoročni najem v Sloveniji, je po njihovih besedah nesprejemljivo posegati v temeljne človekove pravice, kot sta razpolaganje z zasebno lastnino in svobodna gospodarska pobuda. »Ministrstvo sobodajalcem in širši javnosti do danes ni predstavilo verodostojne analize, ki bi odgovorila na osnovno vprašanje: Koliko nepremičnin bi se po sprejetju zakona dejansko pojavilo na trgu dolgoročnih najemov in v kakšnem času,« so opozorili in dodali, da prav tako ni bila pripravljena nobena ocena o izpadu prihodkov prizadetih državljank in državljanov – sobodajalcev, izpadu dohodkov z njimi povezanih dejavnosti (gostinci, transport, ponudniki izletov in podobno) ter izpadu dohodkov za državo in občine – niti glede dohodnin in prispevkov, niti glede obračunanega DDV in turističnih taks. »Gospod minister, pozivamo vas, da namesto nepremišljenih omejitev ponovno vzpostavite iskreni dialog z vsemi deležniki in da se rešitve poiščejo na podlagi konkretnih podatkov, ne na slepo in ideološko. Zakonodaja brez temeljitih analiz ni le neodgovorna, ampak tudi škodljiva za slovenski turizem in gospodarstvo in nenazadnje davkoplačevalce, ki vas plačujemo,« so pozvali ministra in opozorili, da je ministrstvo poleti že po enem samem sestanku prekinilo komunikacijo, s čimer je spodkopalo prizadevanja za iskanje skupnih in trajnostnih rešitev. 

Osnutek zakona Zgos-1 je na več mestih ustavno sporen

Ključne težave predloga ZGos-1 so po oceni podpisnikov pisma pomanjkanje resnih analiz in podatkovne podlage, neprimernost časovnih omejitev, neustrezno zbiranje soglasij etažnih lastnikov v večstanovanjskih stavbah, diskriminatorna pravila oz. diskriminacija dejavnosti sobodajalstva v primerjavi z drugimi dejavnostmi, izkrivljanje trga v prid državnim hotelom, korporacijam in investicijskim skladom, prepoved oddajanja nepremičnin v večstanovanjskih stavbah s. p.-jem in d. o. o.-jem, prepoved oddajanja nepremičnin brez stalnega bivališča, omejitev števila ležišč, negativni učinki na lokalne skupnosti in gospodarstvo ter neskladnost z Ustavo republike Slovenije, pravom EU in Uredbo EU o kratkoročnem oddajanju. Sobodajalci so v pravni analizi opozorili, da je osnutek zakona Zgos-1 na več mestih ustavno sporen, saj posega v temeljne človekove pravice, pri čemer ni ustrezno utemeljeno, kako ter s kakšnimi merljivimi učinki takšni posegi služijo javnemu interesu. Analiza je pokazala, da osnutek zakona vsebuje številne nepotrebno restriktivne pogoje, ki so povsem nesorazmerni glede na nominalno zastavljeni cilj, tj. povečanje števila stanovanj in nepremičnin na trgu dolgoročnih najemov. Ob pomanjkanju metodološko kredibilnih ocen učinkov in analiz, ki bi podkrepile utemeljenost uvedbe sistema dovoljenj na lokalni ravni, je trenutni osnutek zakona tudi v neskladju z Direktivo o storitvah in nedavno sprejeto Uredbo EU o kratkoročnem oddajanju.   

Predlogi za trajnostne rešitve in poziv k odpravi nerazumnih zakonskih predpisov v Stanovanjskem zakonu

Namesto represivnih ukrepov podpisniki predlagajo državljankam in državljanom prijazne in spodbudne ukrepe, ki bodo usmerjeni v povečanje razpoložljivega stanovanjskega fonda za dolgoročni najem in bodo dejansko učinkovali. Predlagajo spodbudo lastnikom praznih nepremičnin, da jih oddajo; znižanje davčne obremenitve za dolgoročni najem z 25 odstotkov na 10–15 odstotkov; učinkovitejšo zaščito najemodajalcev v primeru neplačevanja najemnin; odpravo nerazumnih zakonskih predpisov v Stanovanjskem zakonu – zaradi njih se najemodajalci bojijo sklepati pogodbe za dolgoročni najem s trajanjem nad eno leto; spodbude za gradnjo dodatnih študentskih kapacitet; spletno registracijo najemnih pogodb za boljši pregled nad trgom dolgoročne oddaje z vplivom na zmanjšanje sive ekonomije; sledenje grškemu modelu, kjer se nova dovoljenja za obratovanje kratkoročnih nastanitev izdaja ali omejuje lokalno in ne na državni ravni, v območjih z dokazano stanovanjsko krizo ter na podlagi vnaprej določenih meril ter uskladitev zakona z Direktivo o storitvah in dosledno implementacijo EU Uredbe o kratkoročnem oddajanju. »To v predlogu zakona Zgos-1 ni bilo storjeno,« so ministra opozorili podpisniki.

Uničevanje eksistence državljanov ne bi smel biti prvi ukrep

»Zakaj torej vlada ne zavzame bolj premišljenega pristopa? Zakaj pred sprejemanjem izjemno škodljivih omejitev ne spodbudite dolgoročne oddaje razpoložljivih nepremičnin s pozitivnimi ukrepi, kot so davčne olajšave in izboljšanje varnosti za najemodajalce? Takšni ukrepi bi prinesli več koristi za stanovanjski trg in ohranili ključni del slovenskega turizma,« so v združenjih opozorili, da bi moralo biti uničevanje eksistence več kot 13 tisoč državljankam in državljanom in njihovim družinam ter slovenskega turizma, medtem ko na tisoče stanovanj in nepremičnin sameva praznih in čaka na 'boljše čase', skrajno in zadnje sredstvo – nikakor pa ne prvi ukrep. Podpisniki so v pismu še zahtevali ustanovitev strokovne skupine s sobodajalci – kot je bilo obljubljeno, objavo kredibilne analize vzročne povezave med nudenjem kratkoročnih nastanitev v stanovanjih in pomanjkanjem stanovanj za dolgoročni najem v Sloveniji, vključno z oceno učinkov na gospodarstvo in družbo ter državni proračun. Poleg tega so zahtevali analizo Centra odličnosti Ekonomske fakultete v Ljubljani (CPOEF), ponovno odprtje javne razprave in posveta ter jasno časovnico za postopek priprave in sprejetja predlaganih ukrepov.