Pismo ministru Hanu: zakon ogroža slovenski turizem in sobodajalce

Ponudniki zasebnih nastanitev so se v odprtem pismu obrnili na gospodarskega ministra Matjaža Hana. V dopisu so ponovno opozorili na kaotične razmere, ki jih je povzročila novela Zakona o gostinstvu (ZGos-1). Poudarili so, da gre za dejavnost, ki predstavlja enega ključnih stebrov slovenskega turizma in ki je lani pomembno prispevala k preprečitvi gospodarske recesije. Ministru so poslali tri zahteve in jih podkrepili z več kot 2.000 podpisi.

Kot so navedli ponudniki zasebnih nastanitev oz. Združenje sobodajalcev, z gospodarskim ministrom Matjažem Hanom že dve leti neuspešno poskušajo vzpostaviti vsebinski dialog. »Srečujemo vas zgolj preko zaslonov, ko v javnosti in celo v Državnem zboru pogrom zoper našo dejavnost utemeljujete z neresničnimi konstrukti, na kar smo vas z jasnimi strokovnimi in pravnimi argumenti opozorili in za to prejeli delno opravičilo vašega državnega sekretarja, a vendar je bila zaradi zavajanja zakonodajnega telesa ob glasovanju škoda takrat že storjena,« so mu med drugim očitali in dodali, da tudi niso dobili obljubljenih pisnih odgovorov. »Prejeli smo le simboličen javni odgovor v obliki propagandnega videa, kjer se sredi popolnega normativnega kaosa vi in vrh vašega ministrstva, skupaj s predstavnikom ljubljanskega hotelirskega lobija, hvalite prav s tistim zakonom, ki je ta kaos povzročil,« so zapisali in ocenili kot vrhunec tega absurda dejstvo, da so video objavili ravno na dan, ko je bil AJPES zaradi izvedbene nefunkcionalnosti zakona primoran preklicati napovedano posodobitev registra nastanitvenih obratov. 

Ker ne molk ne propaganda ne prinašata vsebinskih rešitev vse bolj akutne situacije, temveč jo kvečjemu poglabljata, so ministru v pismu izpostavili tri kritične sklope, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje.

V pismu so izpostavili, da je z uveljavitvijo novele zakona nastal pravni vakuum: podzakonski akti niso sprejeti, register nastanitvenih obratov ni posodobljen, ponudniki pa so dolžni poslovati po novih pravilih, ki jih v praksi ni mogoče izvajati. Ob tem jim že grozijo visoke globe, čeprav niti pristojni organi po njihovih navedbah ne znajo jasno razložiti zakonskih določil. Posebej problematično se jim zdi tudi napovedano časovno omejevanje dejavnosti, ki je po njihovem mnenju v nasprotju z zahtevo po celoletni registraciji in plačevanju prispevkov. Vlada bi morala do konca januarja sprejeti uredbo s kriteriji za omejitve, a ta še ni bila pripravljena, kar po njihovem mnenju ustvarja negotovost tako za ponudnike kot za občine in druge deležnike v turizmu.

Ponovno so opozorili tudi na neimplementacijo evropske uredbe o izmenjavi podatkov z rezervacijskimi platformami. Po njihovih navedbah je slovenska ureditev z evropsko zakonodajo celo v neskladju, kar bi lahko že pred začetkom glavne turistične sezone povzročilo onemogočeno oglaševanje slovenskih nastanitev na platformah, kot sta Airbnb in Booking. Ponudniki zato od ministra zahtevajo odlog uporabe novele zakona, opustitev časovnega omejevanja dejavnosti ter jasno in transparentno predstavitev načrta za implementacijo evropske regulacije. Ob tem opozarjajo, da v nasprotnem primeru ne izključujejo niti odškodninskih zahtevkov proti državi.