Od Švarc Pipanove bodo terjali več 100.000 evrov odškodnine zaradi posega v osebnostne pravice

Nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, ki je spomladi odstopila zaradi afere spornega nakupa stavbe na Litijski, ko so mediji razkrili, da je bil objekt preplačan in je ob tem potreben popolne prenove, se bo po naših informacijah morala soočiti z masovnimi tožbami svojih nekdanjih podrejenih.  

Kot smo izvedeli, naj bi najmanj 12 uslužbencev Ministrstva za pravosodje, ki jih je ministrica javno linčala v povezavi z nakupom stavbe od znanega poslovneža Sebastjana Vežnaverja ali pa očrnila v svojem poročilu, vložilo tožbo zaradi posega v čast in dobro ime. Trdijo namreč, da so bile vse ministričine obtožbe neresnične. Razkrivamo tudi, kako je ministrica s svojo akcijo reševala sporne prakse predsednika vlade Roberta Goloba in finančnega ministra Klemna Boštjančiča. 

Spomnimo. Služba za notranjo revizijo na pravosodnem ministrstvu je v začetku junija končala z revizijo nakupa stavbe na Litijski. O tem je prvi poročal spletni portal 24ur, ki je neuradno pridobil osnutek, ta pa je močno obremenil takratno ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan, ministra za finance Klemna Boštjančiča in predsednika vlade Roberta Goloba.  

Vodja službe je Suzana Hötzl, ki je revizijo predala aktualni ministrici Andreji Katič, iz poročila pa izhaja, da je vlada za nakup konec decembra lani zagotovila 7,7 milijona evrov, od tega 6,5 milijona evrov iz proračunske rezerve. Revizorji pravosodnega ministrstva so ugotovili, da so odgovorni denar za nakup pridobili z nezakonitim prerazporejanjem proračunske postavke, o tem pa naj bi bili tako pravosodna ministrica, finančni minister in predsednik vlade dobro obveščeni. Kot smo poročali, revizijsko poročilo samo po sebi ne pomeni obsodbe omenjene trojice, saj bo imelo končno besedo Računsko sodišče, ki zadevo še preučuje. Je pa v reviziji navedeno, da je ministrica na vsak način poskušala zagotoviti 7,7 milijona evrov pri finančnem ministru, preiskovala pa naj bi tudi, kolikšne so vrednosti zemljišč, ki bi jih ministrstvo lahko prodalo, da bi v nakup prepričalo Boštjančiča in Goloba. 

Odmevno revizijsko poročilo 

Takratna ministrica Švarc Pipan ni nemudoma odstopila, več tednov se je tega otepala z besedami, da želi raziskati, kdo jo je »namočil«, češ da je zaupala svojim najožjim sodelavcem, ko je podpisovala dokumente. V javnosti je nato izjavila, da je šlo pri nakupu sodne stavbe na Litijski za »skrbno načrtovano delovanje organizirane skupine s ciljem pridobitve protipravne koristi«. Javno je zatrjevala, da so ji uslužbenci ministrstva lagali ter načrtno prikrivali in prirejali podatke. V prvi vrsti je okrivila svojega sekretarja na ministrstvu, dolgoletnega člana Socialnih demokratov Uroša Gojkoviča, vodjo službe za investicije in nepremičnine na ministrstvu Simona Starčka (po poročanju posameznih medijev naj bi bil do leta 2017 član SDS) ter številne druge.  

Revizijsko poročilo pa je med drugim razkrilo tudi, da je ministrica pooblastilo za vodenje nakupa stavbe uradno podelila šele januarja letos, ko je bila stavba že kupljena, kupnina pa v celoti plačana. Ko je od svoje naslednice Andreje Katič zahtevala poročilo, ji ga slednja ni želela izročiti, kar je nato Švarc Pipanova označila za »popoln absurd«. Naj ob tem spomnimo, da naj bi zdaj nakup stavbe na Litijski preverjal tudi Nacionalni preiskovalni urad. Kaznivo dejanje protipravne premoženjske koristi naj bi bilo vredno 3,4 milijona evrov. 

Denarna in zaporna kazen 

Po naših informacijah bo prav revizija, ki je še dodatno obremenila ministrico in hkrati dokazovala nedolžnost zaposlenih na ministrstvu, ki so bili medijsko linčani, podlaga za masovne tožbe proti ministrici. Posamična naj bi znašala najmanj deset tisoč evrov, a utegnejo končni zneski še narasti. Tožbe, ki naj bi bile vložene že konec avgusta, po pravosodnih počitnicah, utegnejo v seštevku znašati več 100.000 evrov.  

Glede kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime 18. poglavje Kazenskega zakonika pravi, da če je takšno dejanje storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja, na spletnih straneh ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev. V javnost je prišlo tudi anonimno pismo problemov pravosodnih policistov, naslovljeno prav na Dominiko Švarc Pipan. V njem piše, da so zaradi nevzdržnih delovnih razmer na robu živčnega zloma in da ministrica ni ukrepala, čeprav je bila na to večkrat opozorjena.  

»Največji razlog, zakaj sem dal odpoved, je nemogoč urnik, ki ne dopušča nobenega družinskega življenja in vpliva na naše socialne stike. Posledica tega je previsoka bolniška odsotnost, ki dosega več kot 20 odstotkov,« je med drugim zapisal bivši pravosodni policist in dodal, da je v zadnjih petih letih Povšetovo zapustilo več kot 15 usposobljenih pravosodnih policistov, ki so že končali usposabljanje oziroma so bili vrhunsko usposobljeni za ukrepanje v izrednih razmerah. 

Po naših informacijah bo revizija, ki je še dodatno obremenila ministrico, podlaga za masovne tožbe proti njej. Tožbe utegnejo znašati več 100.000 evrov. 

Mobing in sporna ocena 

Kako se je ministrica Dominika Švarc Pipan, ko je bila že v odstopu, znašala nad sodelavci, razkriva primer Uroša Gojkoviča, strokovnega sodelavca, ki je bil po izbruhu afere razrešen s položaja sekretarja na ministrstvu za delo, v preteklem letu (2023) pa ocenjen z oceno »dobro«. Ocenila ga je Švarc Pipanova tik pred odhodom. Kriv naj bi bil za fiasko z nakupom stavbe na Litijski. To je skrajno nenavadno, saj ocena dobro opisno pomeni, da je »delavec delo opravil v skladu s pričakovanji«.  

Po naših informacijah se je zato Uroš Gojkovič obrnil na odvetnika Klemna Goloba in zahteval preizkus svoje ocene pred strokovno komisijo. Povabljena je bila tudi prvotna ocenjevalka, ministrica, ki se srečanja zaradi objektivnih razlogov, zapuščinske razprave po smrti svojega očeta, upravičeno ni mogla udeležiti, a po naših informacijah komisiji ni znala pisno obrazložiti, zakaj je Gojkoviču podelila oceno »dobro«. Še več, iz pisnega sklepa komisije izhaja, da Švarc Pipanova sploh ni odgovorila na nobenega od pozivov, naj svojo oceno dopolni oziroma dodatno obrazloži. V pritožbi je namreč odstavljeni sekretar zahteval, da mu pojasnijo, katere nepravilnosti so nastale pri njegovem delu in na podlagi česa se to ugotavlja. V pritožbi je bilo izrecno navedeno, da so bili vsi javni očitki na račun Gojkovičevega dela zgolj del govoric, ki jih je sprožila ministrica sama, a nikjer in nikoli niso bili dokazani. 

Ministrica je v prvotnem sklepu svojo oceno argumentirala z besedami, »da se je na podlagi opravljenih razgovorov ministrice z javnimi uslužbenci na sekretariatu izkazalo, da je dr. Gojkovič pri svojem delu pogosto, ne le pri projektu ›Litijska cesta 51‹, ravnal samovoljno, mimo ali v nasprotju z usmeritvami in navodili vodstva ministrstva, prikrival informacije vodstvu ministrstva, s strani njegovih neposredno podrejenih pa je bila ministrica obveščena tudi o neustreznem odnosu do javnih uslužbencev sekretariata«. Iz sklepa strokovne komisije po pritožbi pa izhaja, »da komisija od ocenjevalke vse do trenutka izdaje tega sklepa ni prejela nobenega odziva, zato je bila primorana sprejeti odločitev na podlagi gradiva, s katerim v predmetnem postopku razpolaga«. Na podlagi razpoložljivega gradiva je komisija ob odsotnosti konkretiziranih nasprotnih navedb, tj. obrazložitve ocene, sklenila, da se pritožbi odvetnika Goloba ugodi in javnemu uslužbencu določi ocena »odlično«. 

Kako se je ministrica znašala nad sodelavci, razkriva primer Uroša Gojkoviča, ki je bil po izbruhu afere razrešen s položaja sekretarja na ministrstvu za delo. 

Kdo je kupoval Litijsko? 

V elektronskem sporočilu, ki smo ga pridobili kot dokaz, je Uroš Gojkovič 19. decembra 2023 sodelavce obvestil, da se nakup Litijske ustavlja, saj ni bilo zagotovljenih finančnih sredstev, čeprav so bili strokovni sodelavci na čelu z Gojkovičem za pripravo analize zadolženi že od poletja. Izbrali so več stavb, primerjali njihove cene in stanje zgradb ter verjetno dodatne finančne vložke. Kljub temu, da naj bi bilo na pravosodnem ministrstvu s strani ministrice večkrat povedano, da je denar zagotovljen.  

Po naših informacijah je denar zagotovil sam finančni minister Klemen Boštjančič. Po Gojkovičevem elektronskem sporočilu se je nato denar čudežno našel v treh dneh. Po naših informacijah naj bi revizija razkrivala, da je bil denar razporejen tudi iz sredstev, ki so bila namenjena za popoplavno obnovo. 

Objavljeno v: Tednik Domovina, št. 158, str. 35-37.