Ob dnevu spomina na romske žrtve genocida zopet pozabili na pobite Rome, za katere ni mesta na Žalah

POSLUŠAJ ČLANEK
Včeraj je bil mednarodni dan spomina na žrtve nacističnega genocida nad Romi in Sinti ali porajmos. Tako kot v številnih evropskih državah se bodo žrtvam poklonili tudi v Sloveniji. Spominsko slovesnost so včeraj pripravili v Sinagogi Maribor, danes pa v Murski Soboti.

Kljub mnogim besedam o tem, kako ne smemo pozabiti na zgodovinske krivice, pa na obeh slovesnostih ni bilo izrečenega nič o Romih, ki so jih v Iški soteski leta 1942 pobili partizani in ki zaradi nasprotovanja ljubljanske občine in župana Jankovića še vedno ne smejo biti pokopani.

Mednarodni dan obeležuje spomin na usmrtitev največ Romov naenkrat, ko so nacisti med drugo svetovno vojno na večer 2. avgusta 1944 v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau uničili tamkajšnje cigansko taborišče (Zigeunerlager) in usmrtili več kot 3.000 Romov.

Skupno naj bi v tem taborišču umrlo 21.000 Romov, ki so jih tja pripeljali iz 14 evropskih držav. Iz Slovenije jih je tam umrlo 71, še šest pa v drugih taboriščih. Usmrtitve Romov so nacisti namreč izvajali tudi v svojih drugih taboriščih v skladu s politiko "končne rešitve ciganskega vprašanja", katere cilj je bilo popolno uničenje Romov.

K temu je sodila tudi njihova načrtna sterilizacija. Po novejših ocenah so med drugo svetovno vojno med letoma 1939 in 1945 nacisti usmrtili okoli pol milijona Romov, nekateri menijo, da celo milijon in pol. Romi so bili kot etnična skupina za Judi tako druga največja žrtev nacističnega režima.

Po trenutnih ocenah živi v Sloveniji med 7.000 in 12.000 Romov, kar predstavlja 0,5 odstotka celotnega prebivalstva. Večina Romov živi na Dolenjskem, v Posavju, Beli krajini, v Prekmurju ter v večjih mestih, kot so: Ljubljana, Maribor, Velenje, Celje, Radovljica in Jesenice (v Radovljici in Jesenicah živijo predvsem Sinti).

Zakon o lokalni samoupravi našteva 20 občin, kjer Romi bivajo avtohtono; to so: Beltinci, Cankova, Črenšovci, Črnomelj, Dobrovnik, Grosuplje, Kočevje, Krško, Kuzma, Lendava, Metlika, Murska Sobota, Novo mesto, Puconci, Rogaševci, Semič, Šentjernej, Tišina, Trebnje in Turnišče.

Spominski slovesnosti v Mariboru in Murski Soboti


V Sloveniji je spominska prireditev z naslovom Noč, ko so violine obmolknile, potekala v Sinagogi Maribor. Osrednja govornica je bila mariborska podžupanja Alenka Iskra, ki je med drugim povedala, da so takšni spominski dnevi zelo pomembni za to, da ne pozabimo na različne krivice, ki so se zgodile v preteklosti, v tem primeru Romom med drugo svetovno vojno.

Koordinatorica programov v mariborski Sinagogi Marjetka Bedrač je ob tem dejala, da je splošna javnost romski način življenja dojemala kot nekoliko nemoralnega in v neskladju z normami večinskega dela družbe. »Čeprav so nacisti prepoznali njihovo indoevropsko poreklo, so bili Romi označeni kot rasa, ki je pomanjkljiva in jo je zato potrebno uničiti,« je dodala Bedračeva.

Žrtvam genocida so se danes poklonili še v Murski Soboti na spominski slovesnosti z naslovom Genocid nad Romi, nevarnost širjenja fašizma in antiromizma. Zbrane so nagovorili generalna direktorica direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na ministrstvu za pravosodje Nina Koželj, Mihaela Brezar z Urada za narodnosti RS, predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc in generalni sekretar Evropske romske zveze Dragoljub Acković.

"Genocid se še vedno prikriva, arhivi so nekako nedostopni, nekateri negirajo Auschwitz. Tudi sedaj, v EU, se ta genocid ponavlja, ponavlja se sovražni govor, antiromizem, kar je bilo tudi v sedanjem času velikokrat dokazano," je poudaril predsednik Zveze Romov Slovenije Horvat Muc in dodal, da so bili Romi vedno žrtve, saj so bili v Evropi s svojim konceptom "biti" nad konceptom "imeti" kot gonilno življenjsko silo vedno v nasprotju s prevladujočimi načeli.


Niti besede o Romih, pobitih v Iški soteski, ki še vedno ne smejo biti pokopani


Zanimivo je, da se na nobeni izmed slovesnosti vsi omenjeni niti za trenutek niso ustavili pri vprašanju pokopa Romov, ki so jih partizani pobili 17. maja 1942 v soteski Iške, južno od Ljubljane. Šlo je za prvi množični komunistični pomor slovenskih civilistov, saj so partizani umorili 53 oseb, povečini pripadnike slovenskih Romov. Pobili so dve širši družini, skupaj z otroki in psom, domnevno preventivno, v strahu pred izdajo.





KOMENTAR: Uredništvo
Pomesti pred svojim pragom
Posmrtni ostanki pomorjenih še vedno kljub vsem moralnim in civilizacijskim normam čakajo na pokop, saj ljubljanski župan Janković ves čas zavrača prošnje za to pietetno dejanje. Kljub temu pa se, kot kaže, teh romskih žrtev nihče noče spomniti, kot kaže tudi sami Romi ne. Če bi na takšnih spominskih slovesnosti na ljubljansko občino kdo pokazal s prstom in nanjo vršil pritisk, bi se morda kakšna skala premaknila. Tako pa se zdi, da so ti Romi za vedno pozabljeni in nepokopani samo zato, ker jih ni ustrelil fašist ali nacist. Oziroma bolje rečeno, ker jih je pobil nekdo z rdečo zvezdo na čepici. Zato, lepo se sliši govoriti o genocidu in s prstom kazati na naciste, pred zločini lastnih prednikov, apologetov ideologije z nič manj zločinskimi posledicami, kar se števila pobitih in preganjanih tiče, pa molčati. Za kredibilnost takšnih besed bo tudi marsikdo v Sloveniji moral preiti od besed k dejanjem in pomesti pred lastnim pragom.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike