Novosti iz Vatikana Cerkev vse bolj delijo. Kdo vse protestira, kaj je v ozadju in katera reforma bo naslednja?

Vihar nasprotujočih si mnenj o deklaraciji Fiducia supplicans, s katero je Vatikan pred mesecem dni odprl duhovnikom možnost neformalnega blagoslavljanja istospolnih parov, se še vedno ni polegel. Prihajajo novi odzivi škofov, poteza pa ob tednu molitve za edinost kristjanov ogroža celo ekumenska prizadevanja, saj vzhodne cerkve zahtevajo pojasnila. Kaj je bil pravzaprav namen dokumenta, kaj nam sporoča o načinu vladanja papeža Frančiška in na katere reforme še moramo biti pripravljeni pred iztekom njegovega pontifikata?
Če se je zdelo, da je Evropa »predbožično novost« iz Vatikana v nasprotju z mnogimi afriškimi in azijskimi škofi sprejela relativno dobro, pa tudi na našem kontinentu kake velike enotnosti ni najti. Poleg ukrajinskih, madžarskih in poljskih so se dokaj zadržano pred kratkim odzvali nizozemski škofje, skupnost britanskih katoliških klerikov pa je zapisala, da ne vidi situacije, v kateri bi tak blagoslov para lahko zadostno ločili od izraza odobravanja zveze, in da se zdijo ti blagoslovi pastoralno in praktično nedopustni.
Videti je, da nad kontroverznostjo deklaracije niso navdušeni niti najvidnejši vatikanski uradniki: državni tajnik Parolin je komentiral, da je »dokument vzbudil zelo močne odzive« in da se je »dotaknil zelo delikatne, zelo občutljive točke«, zato bo potrebna nadaljnja raziskava. Kardinal Kurt Koch, prefekt Dikasterija za pospeševanje edinosti kristjanov, pa je v intervjuju za televizijo EWTN razkril, da je od vseh vzhodnih ortodoksnih cerkva prejel dolgo pismo z negativnimi odzivi: »Imeti hočejo nekaj razlag in pojasnil glede tega dokumenta,« je dejal. Dodal je, da je govoril z madžarskim ortodoksnim patriarhom Hilarionom, ki je izrazil »velik šok ob branju dokumenta«. Problematiko bodo naslovili na ekumenskih srečanjih, ki bodo naslednji teden potekala v Rimu.
Na kritike se je odzval tudi papež Frančišek, ki je v intervjuju za italijansko televizijo dejal, da »poteze včasih niso sprejete /.../ A v večini primerov, ko neke poteze ne sprejmeš, je to zato, ker je ne razumeš.« Dodal je, da bi moral tisti, ki se z neko odločitvijo ne strinja, na to opozoriti v bratskem pogovoru. »Kadar nečesa ne maram in si to vzamem k srcu, obstaja nevarnost, da postanem upornik in pridem do grdih sklepov /.../ To se je zgodilo s to zadnjo odločitvijo o blagoslavljanju vseh,« je dejal. V istem intervjuju je sicer papež vernike razburil s stavkom, ki ga je izrazil »ne kot dogmo vere, ampak kot svojo osebno misel«: »Rad mislim, da je pekel prazen; upam, da je res,« je dejal. Kot so opozorili komentatorji, pekel – če verjamemo Jezusovim besedam v evangeliju – nikakor ni prazen, prav pa je, da si prizadevamo, da bi se mu izognile vse duše. A misel, ki jo je izrazil papež, je nevarna prav zato, ker nas lahko odvrne od potrebne skrbi za svojo dušo in duše drugih.
Andrea Gagliarducci, ugledni italijanski vatikanist, pa v objavi Fiducie supplicans prepoznava eno ključnih karakteristik Frančiškovega pontifikata, zaradi katere mu nekateri lepijo oznako »peronizma«. Gre za pogosto uporabo »poskusnih balončkov«, to so izjave ali odločitve, s katerimi vzbudi glasen odziv javnosti, nato pa svoje nadaljnje poteze temu prilagodi. Za to je šlo denimo v primeru sojenja kardinalu Becciuju, pravi Gagliarducci. Nekaj podobnega lahko morda prepoznamo v aferi Rupnik, ko je papež po prehudem pritisku javnosti vendarle dvignil zastaralne roke (vendar o tem, ali se je preiskava zoper umetnika, ki mu koprska škofija ni naložila nobenih omejitev, dejansko začela, ne vemo nič ...).
A velika novost trenutnega, bržkone sklepnega dela pontifikata je, da je papež na mesto prefekta Dikasterija za nauk vere postavil velikega zaveznika in teologa, ki je bistveno vplival tudi na njegovo lastno misel, Victorja. M. Fernandeza, čigar novoodkrita knjiga, polna perverznosti in »porno-teologije«, kot so jo poimenovali, je pred kratkim znova razburila vernike. Fernandez svoja prepričanja pogosto razlaga v intervjujih in smeši tiste, ki izpostavljajo doktrinalne in praktične probleme njegovih odločitev, piše Gagliarducci.
Kot nadaljuje, je objava deklaracije služila dvema namenoma: izboljšati papeževo javno podobo ter prešteti vrste tistih, ki so zvesti njegovi liniji. »Tisti, ki hočejo reforme /.../, zahtevajo poslušnost papežu in se pritožujejo nad odporom. Tisti, ki namesto tega opažajo pasti za novimi dokumenti, tvegajo, da bodo vrženi v vrtinec organiziranih skupin, ki napadajo Cerkev iz t. i. 'tradicionalnega sveta' desnice.«
Tako kot Fernandez tudi papež za popravljanje svoje javne podobe vedno znova uporablja intervjuje, hkrati pa hitro spremeni svojo odločitev, ko je javnost nastrojena preveč agresivno – tako je bilo v Čilu leta 2018, ko se najprej ni soočil s problematiko škofa, ki je podpiral spolnega predatorja Karadimo, po protestu vernikov pa si je premislil in na koncu celo dosegel odstop vseh tamkajšnjih škofov.
Tudi Frančiškovi predhodniki so se soočali s kritikami sekularnih in cerkvenih medijev, mnogi s precej hujšimi – razlika v tem pontifikatu je, da je »javno mnenje postalo integralni del papeževega načina vladanja«, piše Gagliarducci, ki razlog za to išče v tem, da morda papež išče soglasje glede nekaterih odločitev, ki bi jih lahko sprejel v prihodnosti in bi bile še bolj nepriljubljene. Katere odločitve so to?
Že dalj časa se pojavljajo govorice, da naj bi papež hotel še bolj pritisniti na »tradicionaliste« in ukiniti naloge komisije Ecclesia Dei, ki je že tako bila z reformo Dikasterija združena v drug urad. Druga sprememba, ki se napoveduje, je reforma konklava. Pri tem naj bi papež želel zmanjšati pomembnost generalnih kongregacij, tj. srečanj kardinalov pred konklavom, tako da bi jih raje razdelil v male skupine z moderatorjem, tako kot na sinodi. Poleg tega naj bi nameraval zmanjšati kvorum za izvolitev novega papeža po določenem številu glasovanj. Čas bo pokazal, ali se bodo reforme uresničile ali pa gre le za preverjanje terena, pravi vatikanist, ki pa dodaja, da je šla debata glede Fiducie supplicans bržkone predaleč, da bi se papež lahko potegnil nazaj. »To je pomembno, ker je zdaj na kocki nauk Cerkve,« piše in na koncu opozarja, da je pri vsem skupaj odsotno nekaj velikega: vera. »Papeževa dejanja, konec koncev, ne le ustvarjajo krize. Zaradi njih Kristus izgine iz debate.«
Če se zdi označevanje vseh, ki so do zadnjih potez Vatikana vsaj rahlo skeptični, za konservativce in tradicionaliste vprašljivo, pa so se nekateri posamezniki ob trenutni krizi resnično radikalizirali do mere, ko »ni več poti nazaj«. Ameriški škof in nekdanji apostolski nuncij Carlo Maria Viganó, ki je zaslovel z obtožbo papeža Frančiška zaradi neprimernega ravnanja glede spolnih zlorab kardinala McCarricka, je v zadnjih letih prešel na najbolj skrajni pol kritikov papeža in pokoncilske Cerkve ter se na krilih teorij zarot postavil na čelo radikalnega tradicionalizma. Kot je pisalo več medijev, naj bi se dal Viganó ponovno posvetiti v škofa s strani angleškega škofa, ki je bil sam nedopustno posvečen od Marcela Lefebvra, kasneje pa celo izključen iz skupnosti FSSPX. Nekdanji nuncij naj bi prav tako že nekaj let ustanavljal skupnost podobno mislečih ter posvetil več duhovnikov in domnevno celo škofa ter tako prešel v popolno shizmo, pišejo pri La Nuova Bussola Quotidiana in ugotavljajo, da ustvarjanje »nove cerkve« ne more pripeljati nikamor: »Krizi, povzročeni od tistih, ki trmasto skušajo ovreči razodeti nauk, se zoperstavljajo osebnosti, ki se, čeprav izhajajo iz upravičenih ugotovitev, slepijo, da bodo rešitev našli v gradnji Cerkve po svoji meri,« piše Riccardo Cascioli in sklene, da je bil tak eksperiment že preizkušen in neuspešen, samo ljubezen in poslušnost do Kristusa pa nam lahko pokažeta pravo pot – in ta ljubezen in poslušnost prideta iz vztrajanja v resnici znotraj Katoliške cerkve.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Branje kot navada in razvada

O vinski trti, vinu in Slovencih, ki ga ne znamo po pameti piti

France Prešeren (6/12): »Ran mojih bo spomin in tvoje hvale ...«

[Gledali smo]: Spokorjena ljubica

[Prejeli smo] Zadeva Trenta je vkopana v slepi ulici

Babičin zdrobov puding z jabolki
Ekskluzivno za naročnike

Branje kot navada in razvada

France Prešeren (6/12): »Ran mojih bo spomin in tvoje hvale ...«
Prihajajoči dogodki
Odtisni svoj grb (počitniška ustvarjalnica za otroke)
Mladen Bogić: Porečanka (muzejsko predavanje)
Video objave
Izbor urednika

Trump ukinja ameriški denar tudi za slovenske nevladnike in leve politične aktiviste

Pozabljeni Slovenci - Benedikt Kuripečič

Kartagina mora biti porušena

24 komentarjev
Roman
No, tisto, kam pa pridemo, če ni pekla... je imel navado govoriti b. sl. Anton Strle, na svojih predavanjih, če ga je kaj razhudilo.
Realist
"Bratje, oznanjajte, če je potrebno tudi z besedo!"
Frančišek Asiški svojim komeratom.
Pri maši smo kristjani na varnem, kaj pa izven cerkve? Si upamo zastavit besedo za Gospoda? Si upam podati roko bratu? Znam videti potrebe v družbi.
Sonatine
V enem od zadnjih intervjujev je petokolonaš in uničevalec katoliške cerkve ponovno izjavil, da "kdo pa je on, da bi obsojal splav". Ja šef katoliške cerkve si, pokvarjenec. Tisti, ki mora zapovedi Božje braniti in ščititi za vsako ceno. Umor otrok je neposredno zoper prvo Božjo zapoved.
Komaj čakam da ta Sorošev pajac, prvovrstni pokvarjenec in politični korumpiranec, odide. Ali pa da ga iz Vatikana odnesejo, če ne bo sam hotel oditi. Sram naj ga bo!
MR
Hvala avtorju za dober članek, ki odpira razmisleke, ki se jih kleriki in mainstream katoliški mediji boji odpreti.
Rokc5
Pluralnost mnenj in odprta razprava sta zlata vredni! Tudi sam to toplo pozdravljam!
Realist
Vse naše misli moramo usmeriti v edinost. Tudi papez je grešnik. Samo Marija je bila brezmadežna.
Zaupajmo v Boga, ki vodi Cerkev in predvsem imejmo Vero, kot nas tudi danes spodbuja Jezus.
Igor Ferluga
Taki članki zame niso daleč od prepiranja okoli oslove sence. Recimo, da nekoga tako iritira, če je lahko blagoslovljena tudi homoseksualna oseba, da bi zato delal nevemkaksen rompompom, revolucijo, prevrat, državljansko vojno znotraj Katoliske Cerkve. Za Božjo voljo, umirite se malo in glejte bolj na bistveno v krščanski veri in ne na takšna picajzlanja. In ce vas iritirajo Rupnikovi mozaiki - zakaj ne greste v Vatikan in zahtevate, da se umakne vse umetnine Raphaela in Michelangela, da se Sikstinsko kapelo in freske prekrije z apnenim beležem za nemoralnosti umetnikov. Tistim, ki bi razbijali Rupnikove mozaike, bi bilo za svetovati, naj si poiščejo psihoterapevtsko pomoč.
A. Novak
Še precej bolj kot na Rupnikov kriminal njegovi mozaiki boleče spominjajo na desetletja cerkvenega neukrepanja in slavljenja kriminalca, čeprav so bili o vsem dobro obveščeni, vključno s papežem Frančiškom. In to očitno še vedno traja! Kateremu drugemu umetniku so v Vatikanu že kdaj tako dolgo omogočali kriminalno izživljanje?
Igor Ferluga
O tem, da je neko početje kriminalno, odločajo sodišča. Nic podobnega v tem primeru ni potrdilo nobeno sodišče. Sicer si pa preberete, kaj vse, popolno neskladnega z naukom, so si v nekaterih obdobjih privoščili kakšni papeži, kardinali in z njimi povezani krogi. Eden največjih umetnikov baroka je bila večkrat obsojan zaradi različnih prestopkov in nasilništva vedenja. Nekega mladeniča je celo umoril in potem leta bežal pred pregonom. Njegova vrhunska umetnost se danes krasi sakralne in druge objekte v Rimu, Neaplju, na Siciliji in Malti. Nikomur pri zdravi pameti na misel ne pride, da bi jih odstranil. Tudi Prešernove, ali Cankarjeve umetnosti besede ne presojamo po tem, kolikokrat je bil kdo od njiju pijan, ali se je zaljubljal v dekle ali ženo primerne starosti, ali se je do svoje srčne izbranke ali matere svojih otrok vedno primerno obnašal. Umetnost lahko presega človeške slabosti in bede avtorja.
Igor Ferluga
Popravek: izpustil sem ime velikega barocnega umetnika, o katerem pišem. To je seveda Caravaggio.
A. Novak
Rupnika je vatikansko sodišče obsodilo na izobčenje, zato se nehajte sprenevedati in lagati. Baročni umetnik, ki ga omenjate, je moral zaradi svojega zločina BEŽATI, Rupnik pa se je več desetletij šopiril in poučeval svojo "duhovnost"!
Igor Ferluga
Kakšno izobcenje neki, kakšne neumnosti pa pišete! Vrgli so ga iz jezuitskega reda zaradi nepokorscine. Ne samo, da ni izobcen iz Cerkve, tudi duhovnik ostaja.
A. Novak
"Predstojnik potrdil: p. Rupnik je bil leta 2019 zaradi prestopka izobčen..." To je tu napisal Urban Šifrar 15. 12. 2022
A. Novak
Nimate telefonske številke koprske škofije, da bi jih povprašali, kako poteka preiskava zoper njihovega klerika?
Andrej Muren
Imam občutek, da se Vatikan ideološko nekoliko "opoteka".
So x
G. Šifrar očitno tega papeža ne mara. Zaradi mene tudi prav. Ampak od resnega novinarja bi pričakoval nekaj preudarnosti. V članku je nanizal cel kup primerov in izjav, ki so nametane kar počez. Če bi šli raziskovati okoliščin od primera do primera, od izjave do izjave bi morda odkrili, da zadeva ni tako črno-bela kot jo gospod predstavlja. En lep primer je podmena o praznem peklu. Avtor članka omeni zgražanje, ki ga je papež požel, ko je omenil to možnost. Je pa avtor "pozabil" povedati, da je teorijo v 20. stol. zagovarjal Hans Urs von Balthasar in je bila toplo sprejeta iz strani uglednih teologov (če me spomin ne vara je bil mladi Ratzinger med njimi). Skratka papež ni povedal nič novega. Ampak, če to zamolčiš zadeva izpade kakor, da papež govori nesmisle, kar je očitno namen avtorja članka.
MR
Pekel je prazen? Poglejmo, kaj pravi Jezus: - "Tedaj jim bo odgovoril: ›Resnično, povem vam: Kolikor niste storili enemu od teh najmanjših, tudi meni niste storili.‹ Ti pojdejo v večno kazen, pravični pa v večno življenje.«" - "Tedaj poreče tudi tistim na levici: Pojdite od mene, prekleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in angelom njegovim!" - "prostorna je pot, ki vodi v pogubo, in veliko jih je, ki vstopajo po njej." - "gorje tistemu, ki bo Sina človekovega izdal. Bolje bi bilo zanj, da bi se ne bil rodil." - "Obvaroval sem jih in nobeden izmed njih se ni pogubil, razen sina pogubljenja, da se izpolni Pismo." - "Ne čudite se temu, kajti pride ura, v kateri bodo vsi, ki so v grobovih, slišali njegov glas. In tisti, ki so delali dobro, bodo odšli v vstajenje življenja, tisti pa, ki so delali húdo, v vstajenje obsodbe." - "Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih. Veliko mi jih bo reklo tisti dan: ›Gospod, Gospod, ali nismo v tvojem imenu prerokovali in v tvojem imenu izganjali demonov in v tvojem imenu storili veliko mogočnih del?‹ In takrat jim bom naznanil: ›Nikoli vas nisem poznal. Pojdite proč od mene, kateri ravnate nepostavno!‹" - "Ne čudite se temu, kajti pride ura, v kateri bodo vsi, ki so v grobovih, slišali njegov glas. In tisti, ki so delali dobro, bodo odšli v vstajenje življenja, tisti pa, ki so delali húdo, v vstajenje obsodbe." Razodetje: - "Stopil bo na plan, da bi zapeljal narode, ki so na štirih vogalih zemlje, Goga in Magóga, ter jih zbral na vojsko. Njih število bo, kakor je peska ob morju. 9 Šli so v napad po zemeljski širjavi ter obkolili tabor svetih in ljubljeno mesto. A z neba je padel ogenj in jih použil. 10 Hudič pa, ki jih je zapeljal, je bil vržen v jezero z ognjem in žveplom, kjer sta tudi zver in lažni prerok. Tam bodo mučeni podnevi in ponoči na veke vekov." - "In vsak je bil sojen po svojih delih. Nato sta bila smrt in podzemlje vržena v ognjeno jezero. To je druga smrt, ognjeno jezero. In če koga niso našli zapisanega v knjigi življenja, je bil vržen v ognjeno jezero." Marija v priznanem fatimskem prikazovanju: - "Molite, veliko molite in se žrtvujte za grešnike, zakaj veliko duš gre v pekel, ker se zanje nihče ne žrtvuje in nihče zanje ne moli." Priznana prikazovanja sv. Favstine: - "Jaz, sestra Favstina, sem po božjem naročilu bila v peklenskih breznih, zato da bi ljudem povedala in pričala, da pekel je." "Eno sem opazila: da je tam največ duš, ki niso verjele, da pekel obstaja" Toliko na hitro. Ljudem razlagati, kako upaš, da je pekel prazen, je ob vsem tem najmanj zavajujoče. To nikomur ne koristi. Kot bi otroku v strmem bregu razlagal, da tu pa najbrž nihče nikoli dol ne pade. Bo tak otrok bolj ali manj pazljiv?
So x
Spoštovani MR: kakšna škoda, da H.U. von Balthasar ni več med nami. Kakšna lepa debata bi se lahko razvila med vami in njim! Nisem se želel opredeliti glede polnega/praznega pekla, ki je predmet, ki me povsem presega. Želel sem zgolj opozoriti na (namerno?) "površnost" avtorja zgornjih vrstic. Sem pa od župnika slišal simpatično izjavo slovenskega teologa, ki je nekoč rekel: "Kam pa pridemo, če ni pekla...?" 😊
Roman
Da bi bil pekel prazen, je seveda lahko samo pobožna želja. Če že nikogar drugega ni, je v njem Satan in njegovi pomočniki. Res pa je tudi, da Sveto pismo Nove zaveze večkrat govori, naj skrbno in odgovorno "delamo" za svoje zveličanje.
Rado
Za nezadovoljstvo ni osnov. Po cerkveni doktrini je papež božji namestnik na zemlji.
Torej pravilno ravnanje je natanko tisto, kot ga uveljavlja trenutni papež. Kritiki se raje ugriznite v jezik!!!
Sonatine
Rado, božji namestnik ne pomeni Bog sam. Saj to menda razumeš, ne? Da ne "nadomešča" Boga, temveč ga naj bi zgolj zastopal. No, tale ga ne zastopa. Direktno proti Bogu gre.
Rado
"Direktno proti Bogu gre." Čigava je ta trditev? Tvoja! Žal je čisto vseeno, kaj trdiš ti. Važno je kaj trdi papež.
korosec.france
Škoda česarkoli, vsake dolge razprave.
Odtraniti je treba vse Rupnikove mozaike, ne glede na karkoli. Subito.
Predlog, da se to naredi po ukazu najvišjega, torej nadškofa Zoreta, predlagam, da to naredi brezkompromisno Slovenska Škofovska Konferenca.
g.Saje je ne potezi. Toleranc in demokracije ni!
Samo Najvišji in Nj.nauk.
Tako ni treba nikakega Razkola, nikake herezije, samo opraviti delo Čiščenja!
Teodor
Neumnost. Potem lahko odstranimo vso umetnist tega sveta, umetnikj pač niso znanini po moralnem življenju.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.