Luka Lisjak Gabrijelčič priporoča fascinantno zgodovinsko sintezo o revolucijah 1848–49
Christopher Clark, Revolutionary Spring: Fighting for a New World, 1848–1849
Penguin, 2023, 896 strani, 25 evrov.
Christopher Clark je bralstvu znan predvsem po knjigi Mesečniki: Kako je Evropa leta 1914 zabredla v vojno, ki je prevedena tudi v slovenščino. Toda Mesečniki so v marsičem netipična knjiga avtorja, ki po formaciji ni diplomatski zgodovinar in ima raje široke palimpseste, v katerih se kulturna, socialna in politična zgodovina zliva z zgodovino idej. V svojem zadnjem delu, posvečene
Za ogled se:
Naroči se
Prijavi se
Želite prebrati ta članek?
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
Zadnje objave

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?

Evroposlanka Tomašič: Gre za resno kršitev demokratičnih načel

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila

Italijani (znova) pozabili na slovenščino

Fiskalni svet: manjši prihodki, večji odhodki
Ekskluzivno za naročnike

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
Prihajajoči dogodki
Prešernov dan v Koroškem pokrajinskem muzeju
Prešernov smenj 2025
Pogovorni večer s pisateljem Ivanom Sivcem
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
Izbor urednika

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila

Sobodajalci vladi očitajo, da se uničuje steber slovenskega turizma

[Video] Drzni zmagovalci: Prof. dr. Janez Štrancar

Pred praznikom kulture – 186. številka tednika Domovine

2 komentarja
Andrej Muren
Christopher Clark je zelo dober zgodovinar, njegovo knjigo Mesečniki je vredno prebrati, ne samo zaradi množice zgodovinskih podatkov, ampak zaradi načina prikaza tedanjega političnega dogajanja, ki je prikazano zelo drugače, kot so nas učili v šoli in zagotovo veliko bolj pravilno. Kot Avstralec Clark ni obremenjen z evropskimi nacionalističnimi zamerami in predsodki.
Peter Klepec
Zgodovinar, ki ima decidirano svojo nacionalnost, apriori ni kredibilen. Clark se je distanciral od svoje etnicne pripadnosti, kar je pogoj za zgodovinarja.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.