Neznani ovaditelj preko Kolektorjevih medijev nad priljubljenega škofa in Cerkev

Osnovna foto: visitnovomesto.si, notranja: Klemen Lajevec / Domovina

Delo in Slovenske novice sta v sobotni izdaji pisala o preiskavi zoper novomeškega škofa in predsednika Slovenske škofovske konference, dr. Andreja Sajeta. Tega je nekdo ovadil večim državnim organom (ter očitno tudi uredništvu obeh medijev), češ da naj preverijo, ali je Saje slovenskim oblastem pravilno prijavil dohodke službovanja v Avstriji, kjer je, preden je postal novomeški škof, delal kot duhovni pomočnik. Naznanitev ovaditelja se nanaša na “sum storitve davčne kršitve in sum storitve kaznivega dejanja davčne utaje”. 

Dr. Saje v odzivu pravi, da je za ovadbe in preiskavo izvedel iz medijev, in z dokumenti, ki jih omenja Delo, ne razpolaga, zato jih ne more konkretno komentirati. V danem trenutku pa lahko zatrdi, da ni nikoli namerno prikrival kakršnihkoli prihodkov, ter da zagotovo ni storil kaznivega dejanja “davčne utaje”, saj si niti teoretično ni mogel “pridobiti koristi v višini vsaj 50 tisoč evrov,” kar zahteva kvalifikacija takšnega dejanja. 

Novinar Tomica Šuljić v članku v Delu piše, da so v uredništvo prejeli dokumente, ki dokazujejo, da so pred tremi meseci slovenski davčni in preiskovalni organi prejeli kazensko ovadbo zoper 56-letnega Sajeta, ki jo zdaj preverja specializirano državno tožilstvo.

Saje naj bi v času, ko je bil duhovni pomočnik v Selah in Bajdišah v krško-celovški škofiji na avstrijskem Koroškem “verjetno prejel plačo” za duhovniško delo, češ, da tam velja takšno pravilo. Ovaditelj je zato pristojne pozval, naj: “državni organi pregledajo ali je Sajo dohodke pravilno prijavil slovenskim oblastem”. Ovadbo naj bi ovaditelj po poročanju Dela (ob tožilstvu) poslal tudi na Finančno opravo in Urad za preprečevanje pranja denarja, dokumentacija pa je priromala tudi na Delo in Slovenske novice.

Delo je glede ovadbe preverjalo tudi na vrhovnem državnem tožilstvu, ki jo naj bi v preučitev odstopilo specializiranem državnem tožilstvu, kjer pa za Delo tega niso komentirali.

Dr. Saje: vse kar vem, je iz medijev, v morebitnih postopkih bom ustrezno sodeloval

Na naše povpraševanje se je v “Pojasnilu glede neutemeljenih medijskih obtožb” odzval tudi novomeški škof. Zapisal je, da o tem, da naj bi bile zoper njega pri več organih podane prijave zaradi »suma storitve davčne kršitev in suma storitve kaznivega dejanja davčne utaje«, seznanjen zgolj iz medijev. “Z dokumenti, ki jih omenja npr. portal www.delo.si, sam ne razpolagam, zaradi česar njihove vsebine in očitkov, ki naj bi se v njih nahajali, ne morem konkretno komentirati.”

Škof nadalje pravi, da če bodo pristojni organi zoper njega sprožili kakršnekoli postopke, bo v njih ustrezno sodeloval in se do očitkov opredelil, “ter s tem izkoristil priložnost, da ubranim svoje dobro ime in zaščitim ugled Katoliške cerkve.” A kot poudarja, ga zaenkrat, razen medijev, ni kontaktiral še nihče.

V nadaljevanju odziva zatrjuje dvoje. Najprej, da nikoli ni namerno prikrival kakršnihkoli prihodkov in da je pri napovedih plačila davkov v zvezi z delom, ki ga opravlja kot verski delavec, vselej po najboljšem vedenju upošteval navodila in priporočila pristojnih organov.

“Z gotovostjo lahko dodam še to, da nisem storil kaznivega dejanja »davčne utaje«, saj gre pri tem po mojem razumevanju za dejanje, s katerim naj bi si storilec v obdobju 12-tih mesecev z izogibanjem plačilu davkov (ali drugih obveznih dajatev) pridobil premoženjsko korist v višini vsaj 50.000,00 EUR. Kot verski delavec sem za svoje delo za versko skupnost letno prejel zgolj nekaj odstotkov tega zneska, kar pomeni da je že pojmovno nemogoče, da bi si z neplačilom davkov ali drugih dajatev pridobil korist, ki več kot desetkrat presega moje prejemke iz naslova opravljanja verske dejavnosti v posameznih koledarskih letih,” k temu dodaja Saje, sicer doktor kanonskega prava s specializacijo v pravni sodni praksi.

Svoj odziv zaključuje z besedami, da verjame, da je to zelo dobro znano tudi tistemu, ki si “prizadeva, da bi s svojo ovadbo oblatil moje dobro ime in ugled Katoliške cerkve.”

V ozadju več kot zgolj skrb za državno blagajno
Čas avgustovskih kislih kumaric je v proti Cerkvi nastrojenih slovenskih medijih dolga leta veljal za obdobje ukvarjanja s to največjo civilnodružbeno organizacijo v državi, seveda nikakor ne v pozitivnem smislu. Tovrstno zgodovino ima navsezadnje tudi časnik Delo, če se spomnimo zgolj najbolj razvpitega lažnega primera o “kardinalovem sinu”. Tudi v Golobovi vladi Katoliške cerkve, oziroma njenih številnih množičnih civilnodružbenih izpostav ne najdemo med “nevladnimi organizacijami”, s katerimi tako tesno prijateljujejo in jih pri kovanju svojih politik skorajda v vsem poslušajo.

Če se zato dober teden pred velikim katoliškim avgustovskim praznikom, velikim šmarnom, na tnalu znajde priljubljeni katoliški škof in z njim slovenska Katoliška cerkev, ni niti tako nepričakovano. Še posebej ne v kontekstu zadnjih sprememb, ki gredo v smer moralne in etične katarze Cerkve, preko katere, kot že kažejo določeni trendi, postopoma, a zanesljivo pridobiva na teži javne besede.

In ni jih malo, ki se Cerkve kot družbene avtoritete bojijo kot hudič križa. Zato ne čudi, da se v nekaterih medijih že pojavljajo strahovi pred “retradicionalizacijo” slovenske družbe, saj je tak trend že zaznan predvsem pri mladih, globlje razmišljujočih in iščočih ljudeh, ki želijo svoje življenje živeti po drugačnih načelih od cenenih kulturnih vzorcev, ki jim jih prodajata slovenska in svetovna levica.

Tudi pri delu novih škofov, med katere sodi dr. Andrej Saje, se pozna svež elan in drugačen pristop k urejanju cerkvenih zadev. Skrb za zdaj neznanega ovaditelja nad tem, kako je davčnim oblastem v Sloveniji prikazal tistih nekaj sto evrov, ki jih je kot duhovni pomočnik morda dobil v Avstriji, zagotovo v prvi vrsti ni skrb za dobrobit državne blagajne, temveč vse kaj drugega. Le zakaj bi sicer ovadba romala tudi v uredništvo medijev, ki jih povezuje lastništvo gradbenega mogotca s svojimi interesi v slovenskem družbenem, tudi cerkvenem prostoru?

S tem nikakor ne trdimo, da le-ta skozi objavo uveljavlja lastne interese, temveč nakazujemo, da so motivi za to, da se škofa Sajeta medijsko diskreditira, lahko zelo raznovrstni, od kulturno-ideoloških pa do čisto poslovnih.

Kdo stoji za njimi, bo nedvomno pokazal čas, za zdaj pa je pomembna zaznava slabih namenov kot primarne motivacije te medijske zgodbe, ki lahko katoliško občestvo ponovno strne in poenoti okrog njegovega škofa in njegove Cerkve.

32 komentarjev

  1. Za ugotavljanje kaznivih dejanj so v pravni državi predpisani postopki in organi, ki jih vodijo. Ve se kje se dokazuje krivda. V pravni državi prav gotovo ne v medijih in na raznih forumih. Naj organi, ki so pristojni opravijo svoje delo. Potem bomo komentirali, če bo še kaj ostalo za komentarje.

    • Zato pe je zaenkrat še neznani ovaditelj podal ovadbo na tožilstvo. Vemo koliko je tožilstvo nedovisno in kako pošteno ovaja. Tudi naslednja stopnja, to je sodstvo, ni nič boljša in škof se lahko nada, da bo našel pravico le v nebesih. V slovenskem pravosodju za njega pravice ne bo.

      • Tožilstvo je proti PROTESTNIKOM zavrnilo vse obtožbe.
        Mislim, da za pravoverne Levičarje je vedno vse zavrženo.

        Za konservativne državljane, pa se z LAŽNO OBTOŽBO (Patrija, Novič, Radan…), lahko pride v ZAPOR.

        Večkrat smo videli, kako tožilci in sodniki delajo z roko v roki le z “LEVO ROKO”.

        Tako je bilo že v Titovi Svobodi.
        Zgleda, da je podobno sedaj v Golobovi “svobodi”.

  2. Zanimivo, da v ključnih trenutkih v deželi delavcev, kmetov in kontrabantarjev vedno po načelu KGB, UDBE in vseh kriminalnih združb za pobijanje ljudi nastopajo pravi “čekisti” neznani ovaditelji.
    To so bolni ljudje ki so pripravljeni streljati in se delati neumne.
    KPJ jih je nagradila tako, da so jih poslali v drug kraj, jim tam dali državno stanovanje, po možnosti še ženo, ki se je običajno zapila in tako so živeli do konca svojih dni……..
    Sramota da slovenska policija še dela po načelu neznanega ovaditelja.

    • Sedaj vodi policijo Bobnarjeva.
      Ta dejansko dela proti državi Sloveniji in njenim prebivalcem.
      Kot Levičarka se bo sigurno spravila na Cerkev in na Kristjane.
      Nekateri namigujejo, da si Bobnarjeva želi Islamizacije Slovenije.

      Govori se, da ona celo sodeluje (menda je zaposlila v svoj kabinet žensko iz Mirovnega inštituta) s tihotapci, zato odstranjuje ograjo na J meji.
      Mirovni (ki to ni ) inštitut, pa novači migrante po NEZAKONITIH poteh. Zakaj jih ne usmerjajo na zakonite MEJNE PREHODE?

      • Ali je uredniška politika tega portala popolnoma na psu, da objavlja takšne blodnje? Samo to bi rad vedel? Torej, gospod Čakš, članek je na temo obrekovanja neimenovanega prijavitelja, ki ima v svoji agendi le diskreditacijo Cerkve. Zakaj dovolite uporabnikom, da v svojih komentarjih takole diskreditirajo ministrico za notranje zadeve? Želim odgovor.

    • Strinjam se z Mihcom, da je sramota, da policija dela po “naročilu neznanega prijavitelja”.

      Policija je dolžna VAROVATI državo in vse državljane.
      Bobnarjeva pa dela ROŠADE v škodo državljanov. Sama si jemlje ugred.

      Uros. samec, policija ne more in ne sme delovati po receptu USTAJNIKOV in Levih-NEVLADNIKOV.
      Slovenci si zaslužimo policijo, ki ne bo POLITIČNA, ampak tako, ki bo STROKOVNO izvrševala svoje poslanstvo!

      • Pošteni Slovenci smo izgubili zaupanje v pravno državo z njenim varuhom ustavnim sodiščem vred, v aktualno vlado z Bobnarjevo vred (se popravljam: vanjo zaupanja nikoli sploh imeli nismo), v naš izobraževalni sistem, medije, v skoraj vse državne podsisteme. Slovenija žal postaja brezoblična gmota, država, v kateri nas postaja strah živeti, v kateri nas postaja sram živeti.

  3. “Neznani ovaditelj” nima cene. Ker ne upa svojih natolcevanj podpisati s svojim imenom in priimkom. Nakladancije pa vžgejo samo pri butastem folku, kateremu so vcepili sovraštvo do vernikov in Cerkve.
    Najbrž “neznani ovaditelj” ne bo nikoli razkrinkan in ne bo nikoli odgovarjal za svojo hudobijo.

  4. “Neznani ovaditelj” brez imena in priimka ROFL. Postopek preko tovarniškega medija Delo in ne preko predpisanih postopkov in organov ROFL II.
    Medtem moramo drugorazredni državljani iti v svojem življenju v tej državi čez vse na novo in dodatno predpisane postopke in organe v najrazličnejših zgodah in nezgodah v življenju.
    Delo lahko farba svoje bralce (kolikor jih še ima).

  5. Kaj ni mogoče nekoga, ki poda lažno ovadbo kaznovati enakovredno s škodo, ki jo je s to lažno ovadbo povzročil. Nekdaj se je za odstranitev neželenih oseb uporabljalo meče in strupe, danes se umor ali vsaj hudo poškodovanost doseže z mediji. Mi pa še vedno te medijske škodljivce obravnavamo v rokavicah. Medel odziv škofa Sajeta kaže tudi na negotovost, kaj pa če mi vendarle kaj najdejo. Saj vsi vemo, da po naših zakonih eni lahko svojim družinskim članom na naše stroške razkazujejo svetovne prestolnice, drugi niso upravičeni niti do dveh rezin pršuta. G. Saje bi se moral zavedati, da je pač na tisti strani, kjer je potrebno shraniti tudi račun za zobno ščetko. Nič ne pomaga dobronamernost, potrpežljivost, razumevanje, dobrota in kar je še takih vrlin – S hijenami se lahko spopadeš le po hijensko.

    • Stara Avstrija je vedno raziskala LAŽNE OVADBE.
      Lažnjivce pa najstrožje KAZNOVALA.

      Kajti z lažno ovadbo marsikoga politično umorimo in mu protizakonito jemljemo ugled.

      Poglejmo kako so mediji, tožilstvo in sodniki “morili” dva Kraševca, tako ZNANSTVENIKA Milka Noviča, kot ZDRAVNIKA Iva Radana.
      Oba sta sedaj oproščena, vendar potlačena.
      Vendar se jim ni nihče nič opravičil, pa tudi mediji nič ne poročajo o NEDOLŽNOSTI teh dveh stokovnjakov, tako v znanosti, kot medicini. Radanu so celo licenco oduzeli še preden je bila razsodba končana.
      To so hude stvari.

  6. Ko ste vi napadali cerkvene dostojanstvenike brez kakršnih koli dokazov je bilo to sprejemljivo.Zdaj,ko levičarsko trobilo napade škofa,ki je na vaši liniji in je sprejemljiv za vas,ste pa užaljeni kako nek anonimnež sproži “medijsko”gonjo.Učil se je od vas.Njegove metode”dela”imajo vaš podpis.

  7. Strelec – STRELJATE v PRAZNO.

    Kdaj so obravnavali kakega storilca, ne, da bi bil znan prijavitelj?

    Kolikor sem brala komentarje, je bil prijavitelj vedno znan, pa čeprav ni bilo dano ime v medije.
    Tokrat pa pilicija začenja preiskavo, ko niti ne ve kdo je prijavitelj.

    Tu pa vidim razliko, kot NOČ in DAN glede obravnave na DOMOVINI.

  8. Na straneh Domovine so velikokrat napadali cerkvene dostojanstvenike,ki jim niso všeč.Brez kakršnih koli dokazov.Zdaj, ko je nek anonimnež “napadel priljubljenega”škofa Sajeta se pa zgražajo.Ne podpiram napada na Sajeta, dejstvo je da tako Delo kot Domovina delujeta po istih metodah,ko se odločijo da je treba koga diskreditirati

Komentiraj