Neznani ovaditelj preko Kolektorjevih medijev nad priljubljenega škofa in Cerkev

Osnovna foto: visitnovomesto.si, notranja: Klemen Lajevec / Domovina
POSLUŠAJ ČLANEK
Delo in Slovenske novice sta v sobotni izdaji pisala o preiskavi zoper novomeškega škofa in predsednika Slovenske škofovske konference, dr. Andreja Sajeta. Tega je nekdo ovadil večim državnim organom (ter očitno tudi uredništvu obeh medijev), češ da naj preverijo, ali je Saje slovenskim oblastem pravilno prijavil dohodke službovanja v Avstriji, kjer je, preden je postal novomeški škof, delal kot duhovni pomočnik. Naznanitev ovaditelja se nanaša na "sum storitve davčne kršitve in sum storitve kaznivega dejanja davčne utaje". 

Dr. Saje v odzivu pravi, da je za ovadbe in preiskavo izvedel iz medijev, in z dokumenti, ki jih omenja Delo, ne razpolaga, zato jih ne more konkretno komentirati. V danem trenutku pa lahko zatrdi, da ni nikoli namerno prikrival kakršnihkoli prihodkov, ter da zagotovo ni storil kaznivega dejanja "davčne utaje", saj si niti teoretično ni mogel "pridobiti koristi v višini vsaj 50 tisoč evrov," kar zahteva kvalifikacija takšnega dejanja. 

Novinar Tomica Šuljić v članku v Delu piše, da so v uredništvo prejeli dokumente, ki dokazujejo, da so pred tremi meseci slovenski davčni in preiskovalni organi prejeli kazensko ovadbo zoper 56-letnega Sajeta, ki jo zdaj preverja specializirano državno tožilstvo.

Saje naj bi v času, ko je bil duhovni pomočnik v Selah in Bajdišah v krško-celovški škofiji na avstrijskem Koroškem "verjetno prejel plačo" za duhovniško delo, češ, da tam velja takšno pravilo. Ovaditelj je zato pristojne pozval, naj: "državni organi pregledajo ali je Sajo dohodke pravilno prijavil slovenskim oblastem". Ovadbo naj bi ovaditelj po poročanju Dela (ob tožilstvu) poslal tudi na Finančno opravo in Urad za preprečevanje pranja denarja, dokumentacija pa je priromala tudi na Delo in Slovenske novice.

Delo je glede ovadbe preverjalo tudi na vrhovnem državnem tožilstvu, ki jo naj bi v preučitev odstopilo specializiranem državnem tožilstvu, kjer pa za Delo tega niso komentirali.

Dr. Saje: vse kar vem, je iz medijev, v morebitnih postopkih bom ustrezno sodeloval


Na naše povpraševanje se je v "Pojasnilu glede neutemeljenih medijskih obtožb" odzval tudi novomeški škof. Zapisal je, da o tem, da naj bi bile zoper njega pri več organih podane prijave zaradi »suma storitve davčne kršitev in suma storitve kaznivega dejanja davčne utaje«, seznanjen zgolj iz medijev. "Z dokumenti, ki jih omenja npr. portal www.delo.si, sam ne razpolagam, zaradi česar njihove vsebine in očitkov, ki naj bi se v njih nahajali, ne morem konkretno komentirati."

Škof nadalje pravi, da če bodo pristojni organi zoper njega sprožili kakršnekoli postopke, bo v njih ustrezno sodeloval in se do očitkov opredelil, "ter s tem izkoristil priložnost, da ubranim svoje dobro ime in zaščitim ugled Katoliške cerkve." A kot poudarja, ga zaenkrat, razen medijev, ni kontaktiral še nihče.

V nadaljevanju odziva zatrjuje dvoje. Najprej, da nikoli ni namerno prikrival kakršnihkoli prihodkov in da je pri napovedih plačila davkov v zvezi z delom, ki ga opravlja kot verski delavec, vselej po najboljšem vedenju upošteval navodila in priporočila pristojnih organov.

"Z gotovostjo lahko dodam še to, da nisem storil kaznivega dejanja »davčne utaje«, saj gre pri tem po mojem razumevanju za dejanje, s katerim naj bi si storilec v obdobju 12-tih mesecev z izogibanjem plačilu davkov (ali drugih obveznih dajatev) pridobil premoženjsko korist v višini vsaj 50.000,00 EUR. Kot verski delavec sem za svoje delo za versko skupnost letno prejel zgolj nekaj odstotkov tega zneska, kar pomeni da je že pojmovno nemogoče, da bi si z neplačilom davkov ali drugih dajatev pridobil korist, ki več kot desetkrat presega moje prejemke iz naslova opravljanja verske dejavnosti v posameznih koledarskih letih," k temu dodaja Saje, sicer doktor kanonskega prava s specializacijo v pravni sodni praksi.

Svoj odziv zaključuje z besedami, da verjame, da je to zelo dobro znano tudi tistemu, ki si "prizadeva, da bi s svojo ovadbo oblatil moje dobro ime in ugled Katoliške cerkve."

KOMENTAR: Rok Čakš
Čas avgustovskih kislih kumaric je v proti Cerkvi nastrojenih slovenskih medijih dolga leta veljal za obdobje ukvarjanja s to največjo civilnodružbeno organizacijo v državi, seveda nikakor ne v pozitivnem smislu. Tovrstno zgodovino ima navsezadnje tudi časnik Delo, če se spomnimo zgolj najbolj razvpitega lažnega primera o "kardinalovem sinu". Tudi v Golobovi vladi Katoliške cerkve, oziroma njenih številnih množičnih civilnodružbenih izpostav ne najdemo med "nevladnimi organizacijami", s katerimi tako tesno prijateljujejo in jih pri kovanju svojih politik skorajda v vsem poslušajo. Če se zato dober teden pred velikim katoliškim avgustovskim praznikom, velikim šmarnom, na tnalu znajde priljubljeni katoliški škof in z njim slovenska Katoliška cerkev, ni niti tako nepričakovano. Še posebej ne v kontekstu zadnjih sprememb, ki gredo v smer moralne in etične katarze Cerkve, preko katere, kot že kažejo določeni trendi, postopoma, a zanesljivo pridobiva na teži javne besede. In ni jih malo, ki se Cerkve kot družbene avtoritete bojijo kot hudič križa. Zato ne čudi, da se v nekaterih medijih že pojavljajo strahovi pred "retradicionalizacijo" slovenske družbe, saj je tak trend že zaznan predvsem pri mladih, globlje razmišljujočih in iščočih ljudeh, ki želijo svoje življenje živeti po drugačnih načelih od cenenih kulturnih vzorcev, ki jim jih prodajata slovenska in svetovna levica. Tudi pri delu novih škofov, med katere sodi dr. Andrej Saje, se pozna svež elan in drugačen pristop k urejanju cerkvenih zadev. Skrb za zdaj neznanega ovaditelja nad tem, kako je davčnim oblastem v Sloveniji prikazal tistih nekaj sto evrov, ki jih je kot duhovni pomočnik morda dobil v Avstriji, zagotovo v prvi vrsti ni skrb za dobrobit državne blagajne, temveč vse kaj drugega. Le zakaj bi sicer ovadba romala tudi v uredništvo medijev, ki jih povezuje lastništvo gradbenega mogotca s svojimi interesi v slovenskem družbenem, tudi cerkvenem prostoru? S tem nikakor ne trdimo, da le-ta skozi objavo uveljavlja lastne interese, temveč nakazujemo, da so motivi za to, da se škofa Sajeta medijsko diskreditira, lahko zelo raznovrstni, od kulturno-ideoloških pa do čisto poslovnih. Kdo stoji za njimi, bo nedvomno pokazal čas, za zdaj pa je pomembna zaznava slabih namenov kot primarne motivacije te medijske zgodbe, ki lahko katoliško občestvo ponovno strne in poenoti okrog njegovega škofa in njegove Cerkve.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike