Nemirno Kosovo: ko srbske cerkve doživljajo usodo antičnih spomenikov v Palmiri (2.del)

Uredništvo
1

Kot smo že prikazali v prvem delu prispevka o nemirnem Kosovu, to še zdaleč ni rešeno konfliktov in nemirov. Marsikdo Kosovo sicer želi namenoma prikazati kot urejeno državo, a temu še zdaleč ni tako.  

Tokrat pišemo o tem, zakaj Kosovo lani ni pridobilo članstva v UNESCO. Čeprav so jim zmanjkali samo trije glasovi, so ostale članice zveze ugotovile, da Kosovo zaradi obupne skrbi za samostane, cerkve in druga poslopja, ki so namenjena kristjanom, pogojev za članstvo ne izpolnjuje.

Ta podrtja poslopja so predstavljala glavni srbski argument proti dodelitvi Kosovu statusa članice Unesca Kosovu.

Od leta 1999 je bilo na Kosovu porušenih več kot 200 cerkva, iz sakralnih objektov in samostanov pa je bilo odnešenih več kot 10 tisoč raznih ikon, slik in drugih dragocenosti.

Ob enih takšnih ruševin se je pred tedni zgodil incident v vasi Mušutitše, ko Albanci Srbom niso pustili obiska prostora, kjer je več stoletij stala njihova pravoslavna cerkev, dokler je Albanci niso porušili.

Najhuje je bilo med kosovskim uporom leta 2004, ko je bilo podrtih in požganih 35 cerkva in 935 drugih objektov, v katerih so živeli Srbi. Iz tistega obdobja je tudi večina posnetkov v videu, ki ga je pred letom dni Srbija predstavila članicam Unesca, pred volitvami o statusu Kosova.

Nekateri izmed medijev so po predstavitvi videa situacijo na Kosovem označili za evropsko Palmiro. Na Kosovem se naj bi namreč dogajalo podobno kot v tem mestu na območju nekdanje Perzije (zdaj Sirija), kjer je Islamska država rušila antične spomenike in razstrelila starodavni tempelj.

Vse skupaj se dogaja veliko bližje EU, a tega sploh ne zaznamo, je zapisal Balkan Insight. Prav zato je Srbija na sedežu Unesca v Parizu organizirala razstavo fotografij porušenih objektov in cerkva ter drugih sakralnih stavb. Tudi to je način, na katerega skušajo opozoriti na albansko uničevanje kulturne dediščine na Kosovem.

Dokler je Kfor, objekti Unesca stojijo

Tri izmed sakralnih objektov, ki jih imajo Srbi za zibelko svoje kulture, so tudi na seznamu Unescove kulturne dediščine. To sta cerkvi iz Dečanov in Gračanica ter patriarški kompleks v Peču.

Srbija že ves čas, odkar je Kosovo razglasilo samostojnost, kosovske oblasti obtožuje slabe skrbi za (srbsko) kulturno dediščino, posledica česa je slabo stanje objektov, od katerih se mnogi podirajo.

Objekti so bili večkrat tarča skrunjenja z grafiti z zapisi “Alah je velik” ter kraticami osvobodilne vojske Kosova. Večkrat so morale posredovati tudi mirovne vojaške enote KFOR, ki od leta 2014 naprej redno skrbijo za varnost objektov.

Srbija in srbska manjšina na Kosovem se bojita dneva, ko bo Kforjeva vojaška akcija na Kosovem končana, saj bo to najbrž pomenilo, da bodo tamkajšnji Unescovi objekti porušeni ali ponovno oskrunjeni.

Cerkve zažigajo ali zahtevajo njihovo rušenje

Da je uničevanje cerkva vse prej kot le oddaljen spomin, potrjujeta tudi zelo aktualna septembrska primera.

Najprej so neznanci v Prištini zažgali pravoslavno katedralo. Ko so jo gasilci le pogasili, so jo nekateri v njej opravili malo in veliko potrebo.

Le par dni za omenjenim dogodkom je skupina albanskih študentov v Prištini vlado pozvala, naj poruši pravoslavno cerkev v bližini univerze za matematiko, češ da prispeva k degradaciji kosovske družbe. Dopustili so varianto, da cerkev preuredijo v enega izmed prostorov univerze.

O tem kako so konec avgusta kraj Mušutište na severu Kosova želeli obiskati nekdanji srbski domorodci in moliti na mestu, kjer je nekoč stala njihova cerkev, si lahko preberete v prvem delu prispevka Nemirno Kosovo.

Način, kako so bili sprejeti s strani naseljencev albanske narodnosti kaže, da strasti med narodoma še zdaleč niso pomirjene.

1 komentar

  1. Tako barbarstvo je nedopustno in Evrope nevredno. Povsod po Evropi, ki je bila krščanska in je še vedno večinsko krščanska, rastejo mošeje in džamije pa kristjanom ne pride na misel, da bi skrunili muslimanska svetišča. To se dogaja samo tam, kjer imajo večino nestrpni muslimani. Škoda, da je v Evropi razkristjanjevanje prišlo tako daleč, da mirno tolerira tako početje in na Kosovo ne pritisne po diplomatski in gospodarski plati, da bi zaščitilo srbsko zgodovinsko, kulturno in versko dediščino.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime