Naročnino za izbrani levi tisk plačujete tudi s položnico za elektriko, vinjeto in pogrebnimi storitvami
POSLUŠAJ ČLANEK
Neuravnoteženost medijske krajine v Sloveniji je za povprečnega poznavalca znano dejstvo.
A kot nakazujemo v seriji prispevkov na Domovini, ta ne temelji na dejanskem povpraševanju medijskega občestva po posameznih časopisih, ki so na trgu na voljo.
Medtem ko morajo nekateri mediji na trgu preživeti kakor se znajdejo, se finančni modeli drugih v veliki meri naslanjajo na kanaliziranje denarja iz javnih ustanov v njihove blagajne. Seveda ni potrebno ugibati, kateri mediji, glede na nazorsko usmeritev uredniške politike, sodijo v eno ali drugo skupino.
V prejšnjem tednu smo na Domovini raziskovali enega takšnega »velikega naročnika« in donatorja medijem, ki ga prek RTV prispevka moramo plačevati vsi, ki imamo v lasti kakšno pametno napravo.
Toda RTV Slovenija sploh ni edini, ki skrbi za vsakdanji kruh družbeno-političnih delavcev, kot se jim je reklo v prejšnjem sistemu.
Najprej je tu ministrstvo za kulturo, ki letno razdeli približno 2 milijona evrov preko medijskega razpisa. O navzkrižju interesov v komisiji tega ministrstva in arbitrarnem zavračanju ali odobravanju določenih medijev sta v oddaji Faktor razpravljala Aljuš Pertinač in Bojan Požar. Večina dominantnih medijskih hiš s tiskanimi izdajami prek tega razpisa dobi med 25.000 in 30.000 davkoplačevalskih evrov.
Pri raziskovanju številk smo si izbrali leto 2018, ker je to zadnje leto, za katerega so že objavljeni poslovni izidi, kar nam omogoča primerjave. V tem letu je Mladina od ministrstva za kulturo dobila dobrih 25 tisočakov. Delo je bilo v tem letu upravičeno do 23 tisočakov od pogače ministrstva za kulturo, Dnevnik do skoraj 27 tisočakov, pri čemer so jim na ministrstvu poravnali še za tri tisočake drugih računov, Delu pa za približno 5 tisočakov. Večinoma je šlo za nakupe časopisov.
27 tisočakov je prejel tudi Večer, Po 22 tisočakov sta prejela Reporter in Nova obzorja, ki izdaja tednik Demokracija, Družina je dobila 14 tisočakov, nobenih sredstev s tega naslova pa nista dobila Časnik Finance in Lanaka Media, izdajatelj Požareporta.
Čeprav se morda upravičeno sprašujemo, zakaj Ministrstvo za kulturo prek razpisov deli državni denar medijem, je to vsaj transparentno in gre za namenski denar, ki ga dobivajo mediji, deleži pogače pa se delijo (vsaj približno) na vse strani.
Bolj zanimivo postane ob pregledu zneskov, ki jih medijem nakazujejo državna podjetja, javne službe, ustanove in zavodi. Pri tem lahko v Erarju vidimo le zneske, nakazane iz javnih agencij, zavodov, podjetij. Koliko v medije nakazujejo podjetja, kjer je država le lastnik (in preko skupščin in nadzornih svetov imenuje vodstva), pa lahko zaenkrat le ugibamo.
Iz javnih sredstev (nakazila javnih podjetij, ministrstev, ustanov) je v letu 2018 Mladina zbrala slabih 250 tisočakov, kar predstavlja 10 % vseh njenih prihodkov. Večji delež od Mladine so imele le Finance, ki so od javnih podjetij prejele 797 tisočakov (11 %).
Delo je v letu 2018 prejelo 1,8 milijona javnih evrov (5 % njihovih prihodkov), Dnevnik 643 tisoč (4 %), Reporter 85 tisoč (8,8 %), Nova obzorja pa 96 tisočakov, kar predstavlja 7 % njihovih prihodkov. Založba Družina je prejela 205 tisoč evrov, vendar gre v veliki meri za prodajo knjig, ki jih izdajajo, saj so največji plačniki pri njih knjižnice.
Zgoraj omenjeni skupni zneski so zanimivi, še zanimivejše pa postane, ko pogledamo posamezne »sponzorje« določenih medijev. Mladinin drugi največji javni plačnik je bil leta 2018 DARS, družba za avtoceste, ki jim je nakazala 12 tisočakov (toliko kot RTV Slovenija). Za kaj je šlo, bomo objavili v prihodnjih tednih.
DARS je po 12 tisočakov nakazal tudi Delu in Dnevniku. Še višje zneske pa Reporterju (15 tisočakov), Požareportu (16 tisočakov) in Financam (51 tisočakov).
Še več so razdajali pri javnem podjetju Žale. Ti so Delu leta 2018 nakazali kar 173 tisočakov, Dnevniku pa 59 tisočakov. Predvidevamo lahko, da gre za osmrtnice. Med večje plačnike levim medijem je še Cankarjev dom. Največja kulturna ustanova je v Delu zapravila 118 tisočakov, v Dnevniku 19 tisočakov, Mladini pa 8 tisočakov.
Mestna občina Ljubljana je tudi kot subjekt eden večjih plačnikov. Ko pa dodamo še podjetja v njeni lasti (Žale, Energetika Ljubljana) pa ti zneski poletijo v nebo. Samo MOL je Delu leta 2018 nakazala 34 tisočakov, Dnevniku pa 20 tisočakov.
Če seštejemo le večja nakazila (javna ljubljanska podjetja, ki so nakazala vsaj 5.000 EUR), ugotovimo, da je samo Mestna občina Ljubljana skupaj s svojimi službami Dnevniku v letu 2018 nakazala 118 tisoč Evrov, Delu pa kar 307 tisočakov (govorimo o podjetjih kot so Energetika Ljubljana, Žale, Lekarna Ljubljana, Tržnice in parkirišča, Festival Ljubljana, Mestna knjižnica in podobni).
Zanimiva je tudi struktura naročnin na tisk slovenskih zaporov. Za naročnino na Delo Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij nameni kar 33.768 € na leto (2018). Večeru so namenili slabe 3 tisočake, Dnevniku in Financam dobrega tisočaka, Mladini pa 487 EUR. Niti centa niso namenili Reporterju, Družini in Novi obzorjem. Zapornike tako več kot očitno informirajo skoraj izključno s časopisi, ki jih izdaja Delo.
A kot nakazujemo v seriji prispevkov na Domovini, ta ne temelji na dejanskem povpraševanju medijskega občestva po posameznih časopisih, ki so na trgu na voljo.
Medtem ko morajo nekateri mediji na trgu preživeti kakor se znajdejo, se finančni modeli drugih v veliki meri naslanjajo na kanaliziranje denarja iz javnih ustanov v njihove blagajne. Seveda ni potrebno ugibati, kateri mediji, glede na nazorsko usmeritev uredniške politike, sodijo v eno ali drugo skupino.
V prejšnjem tednu smo na Domovini raziskovali enega takšnega »velikega naročnika« in donatorja medijem, ki ga prek RTV prispevka moramo plačevati vsi, ki imamo v lasti kakšno pametno napravo.
Toda RTV Slovenija sploh ni edini, ki skrbi za vsakdanji kruh družbeno-političnih delavcev, kot se jim je reklo v prejšnjem sistemu.
Ministrstvo za kulturo prek razpisa posameznim tiskanim medijem do 30.000€
Najprej je tu ministrstvo za kulturo, ki letno razdeli približno 2 milijona evrov preko medijskega razpisa. O navzkrižju interesov v komisiji tega ministrstva in arbitrarnem zavračanju ali odobravanju določenih medijev sta v oddaji Faktor razpravljala Aljuš Pertinač in Bojan Požar. Večina dominantnih medijskih hiš s tiskanimi izdajami prek tega razpisa dobi med 25.000 in 30.000 davkoplačevalskih evrov.
Pri raziskovanju številk smo si izbrali leto 2018, ker je to zadnje leto, za katerega so že objavljeni poslovni izidi, kar nam omogoča primerjave. V tem letu je Mladina od ministrstva za kulturo dobila dobrih 25 tisočakov. Delo je bilo v tem letu upravičeno do 23 tisočakov od pogače ministrstva za kulturo, Dnevnik do skoraj 27 tisočakov, pri čemer so jim na ministrstvu poravnali še za tri tisočake drugih računov, Delu pa za približno 5 tisočakov. Večinoma je šlo za nakupe časopisov.
27 tisočakov je prejel tudi Večer, Po 22 tisočakov sta prejela Reporter in Nova obzorja, ki izdaja tednik Demokracija, Družina je dobila 14 tisočakov, nobenih sredstev s tega naslova pa nista dobila Časnik Finance in Lanaka Media, izdajatelj Požareporta.
Nekaterim medijem tudi do 10 % prihodkov iz javnih sredstev
Čeprav se morda upravičeno sprašujemo, zakaj Ministrstvo za kulturo prek razpisov deli državni denar medijem, je to vsaj transparentno in gre za namenski denar, ki ga dobivajo mediji, deleži pogače pa se delijo (vsaj približno) na vse strani.
Bolj zanimivo postane ob pregledu zneskov, ki jih medijem nakazujejo državna podjetja, javne službe, ustanove in zavodi. Pri tem lahko v Erarju vidimo le zneske, nakazane iz javnih agencij, zavodov, podjetij. Koliko v medije nakazujejo podjetja, kjer je država le lastnik (in preko skupščin in nadzornih svetov imenuje vodstva), pa lahko zaenkrat le ugibamo.
Iz javnih sredstev (nakazila javnih podjetij, ministrstev, ustanov) je v letu 2018 Mladina zbrala slabih 250 tisočakov, kar predstavlja 10 % vseh njenih prihodkov. Večji delež od Mladine so imele le Finance, ki so od javnih podjetij prejele 797 tisočakov (11 %).
Delo je v letu 2018 prejelo 1,8 milijona javnih evrov (5 % njihovih prihodkov), Dnevnik 643 tisoč (4 %), Reporter 85 tisoč (8,8 %), Nova obzorja pa 96 tisočakov, kar predstavlja 7 % njihovih prihodkov. Založba Družina je prejela 205 tisoč evrov, vendar gre v veliki meri za prodajo knjig, ki jih izdajajo, saj so največji plačniki pri njih knjižnice.
Radodarna sta DARS in ŽALE, pa tudi Mestna občina Ljubljana
Zgoraj omenjeni skupni zneski so zanimivi, še zanimivejše pa postane, ko pogledamo posamezne »sponzorje« določenih medijev. Mladinin drugi največji javni plačnik je bil leta 2018 DARS, družba za avtoceste, ki jim je nakazala 12 tisočakov (toliko kot RTV Slovenija). Za kaj je šlo, bomo objavili v prihodnjih tednih.
DARS je po 12 tisočakov nakazal tudi Delu in Dnevniku. Še višje zneske pa Reporterju (15 tisočakov), Požareportu (16 tisočakov) in Financam (51 tisočakov).
Še več so razdajali pri javnem podjetju Žale. Ti so Delu leta 2018 nakazali kar 173 tisočakov, Dnevniku pa 59 tisočakov. Predvidevamo lahko, da gre za osmrtnice. Med večje plačnike levim medijem je še Cankarjev dom. Največja kulturna ustanova je v Delu zapravila 118 tisočakov, v Dnevniku 19 tisočakov, Mladini pa 8 tisočakov.
Mestna občina Ljubljana je tudi kot subjekt eden večjih plačnikov. Ko pa dodamo še podjetja v njeni lasti (Žale, Energetika Ljubljana) pa ti zneski poletijo v nebo. Samo MOL je Delu leta 2018 nakazala 34 tisočakov, Dnevniku pa 20 tisočakov.
Če seštejemo le večja nakazila (javna ljubljanska podjetja, ki so nakazala vsaj 5.000 EUR), ugotovimo, da je samo Mestna občina Ljubljana skupaj s svojimi službami Dnevniku v letu 2018 nakazala 118 tisoč Evrov, Delu pa kar 307 tisočakov (govorimo o podjetjih kot so Energetika Ljubljana, Žale, Lekarna Ljubljana, Tržnice in parkirišča, Festival Ljubljana, Mestna knjižnica in podobni).
Zaporniki berejo Delo, medijem, ki ne visijo v levo, jih »ne izpostavljajo«
Zanimiva je tudi struktura naročnin na tisk slovenskih zaporov. Za naročnino na Delo Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij nameni kar 33.768 € na leto (2018). Večeru so namenili slabe 3 tisočake, Dnevniku in Financam dobrega tisočaka, Mladini pa 487 EUR. Niti centa niso namenili Reporterju, Družini in Novi obzorjem. Zapornike tako več kot očitno informirajo skoraj izključno s časopisi, ki jih izdaja Delo.
Povezani članki
Zadnje objave
Ruski napad na Avstro-Ogrsko (12. del)
18. 9. 2024 ob 18:21
Za Roberta Goloba je laganje naravno stanje stvari
18. 9. 2024 ob 15:16
Delovni zvezki so v prvi vrsti posel
18. 9. 2024 ob 15:00
Predstavnika gospodarstva izstopila iz Strateškega sveta za davke
18. 9. 2024 ob 12:30
Novo: 166. številka Domovine!
18. 9. 2024 ob 6:13
Domovina 166: Pavel Rupar gre na volitve!
18. 9. 2024 ob 6:00
Odstopil je šolski minister Felda
17. 9. 2024 ob 20:32
Bo vlada dobila dva nova ministra?
17. 9. 2024 ob 19:38
Ekskluzivno za naročnike
Ruski napad na Avstro-Ogrsko (12. del)
18. 9. 2024 ob 18:21
Delovni zvezki so v prvi vrsti posel
18. 9. 2024 ob 15:00
Novo: 166. številka Domovine!
18. 9. 2024 ob 6:13
Prihajajoči dogodki
SEP
18
Delavnica izdelovanja terarijev
18:00 - 19:30
SEP
20
Kam le čas beži - 70 let ansambla Štirje kovači
19:00 - 22:00
SEP
24
SEP
26
Video objave
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Izbor urednika
»Tomaž Vesel je bil k odstopu prisiljen«
13. 9. 2024 ob 6:00
Se Makarovičeva boji, da bo izgubila tožbo proti Možini?
12. 9. 2024 ob 19:08
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
19 komentarjev
Kugy
Namensko si udaril mimo. Resnica boli.
IgorP
Kje le Kugy??? Razloži!!!
Kraševka
Vse tako razlagaš, pozabljaš pa dodati, da pogoj, da danes ti živiš, je tudi Janševa vlada. Sicer bi te pobral Covid-19.
IgorP
Kugy
Če ne znaš razumeti, da sta bili Kraljevina Jugoslavija in kasneje "komunistična" Jugoslavija, predpogoj za nastanek samostojne države Slovenije, je brez zveze karkoli še reči! Nobeden ne govori o politični ureditvi, le o "nujnem" kronološkem poteku dogodkov! Drugače sicer danes tukaj še smo, a brez države!!!!
Franci
Igor, komunajzerska jugoslavija je bila pogoj - podobno, kot je bil nacizem in okupacija pogoj za partizanščino.
Kugy
Zanimiva Igorjeva ugotovitev.
Obstaja demokratično jedro EU, ki ga verjetno sestavljajo stare demokracije, poleg njih pa še nove članice, takoimenovane Višegrajske skupine. Če prav razumem so te članice kontaminirane, ker so bile prisilno okupirane s strani Sovjetov in rad verjamem, da jim je prisilni komunizem pustil obilo problemov, ki pa jih v zadnjeih letih kar dobro rešujejo tako v družbi kot gospodarsvu. Še posebej so med njimi uspešne tiste države, ki so po prvi vojni postale republike in demokracije.
Igorja verjetno moti, da nas nekateri vidijo v tej skupini in prav ima. Mi ne spadam k njim. Mi nismo imeli srečo, da bi po prvi vojni sprovali demokracijo in republiko. Iz stare dokaj napredne kraljevine sme prišli iz dežja pod kap, odnosno v še slabše kraljevine. Po drugi vojni so nam komunisti na trd način razložili, da nismo več del Sovjetov ( ker se je Jože skregal) ampak, da imamo svoj avtohtoni komunizem. Sramotno bi bilo trditi, da mi spadamo k Višegrajcem. Mi smo bližje Rusom in njim podobnim ( na to smo zelo ponosni) Zato pojmujemo vse tiste, ki nekako izstopajo iz teh naših nazorskih okvirov izdajalce in seveda logično fašiste. Očitno je naša avtohtona post partija še vedno z mislimi nekje daleč. V času slavne epopeje. Vendar. ker gre čas naprej se je treba nekako prilagoditi
Je pa epopeja še vedno korenjček za narod in poiskati je treba še samo fasiste in udariti "Brigade s hribov" in narod ti je iz roke. Seveda potem lahko vladaš in se sliniš s figo v žepu na Evropskem parketu v prepričanju velepomembnosti uboge sirote.
Strah, da bi se mi lahko oddaljili od demokratičnega jedra EU, pa sigurno ni potreben, ker še nikoli nismo bili, zaradi teh nasih slinovcev, niti malo blizu. Smo nepomemben, nazadnjaški okrasek EU.
Kraševka
Zelo lepo razložen pogled na Avstrijo, kraljevino Jugoslavijo in Komunistično Jugoslavijo.
IgorP
Pehanje Slovenije v postfažizem in približevanje Višegrajski skupini(ozemlje samih nekdanjih komunističnih držav, ki ga desni tako sovražite) ter odmikanje od demokratičnega jedra EU, bo največji in najbolj tragični dosežek Janševe vladavine, seveda če ostane predsednik vlade do volitev! Škoda se bo dolgo popravljala!
Franci
Škodo delate komunajzerji, ne pa desnica. Fašizem je pa zate itak vse, kar ni komunajzersko.
Alojzij Pezdir
Da je medijska scena na Slovenskem lastniško, profesionalno, etično, ideološko in politično še vedno močno neuravnotežena, ni razkril in utemeljeno ugotovil za mednarodno javnost šele poklicani, pristojni in kompetentni Urad vlade za komuniciranje z javnostmi, ampak to zelo dobro vedo tako medijski uporabniki (bralci, poslušalci, gledalci) kot tudi lastniki, upravljalci ter aktivni menedžerski, uredniški in novinarski sooblikovalci "osrednjih" slovenskih množičnih medijev v državni in zasebni lasti.
Prav omenjena neenakopravnost in neuravnoteženost med mediji, njihovimi lastniki in upravljalci ter njihovimi uredniki in stalnimi avtorskimi soustvarjalci je otipljivo razvidna tudi v neenakosti in neenakopravnosti med dvema profesionalnima cehovsko-stanovskima združenjema. Med Društvom novinarjev Slovenije, ki s članstvom, zgodovino in kadrovsko-vodstveno kontinuiteto dobesedno pooseblja trdno in sklenjeno ideološko in politično kontinuiteto z nekdanjim totalitarnim režimom ter v njem deklarativno oznanjano (a nikoli resnično realizirano!) vlogo novinarjev kot "družbenopolitičnih delavcev" ali celo novinarjev kot "četrte veje oblasti". Šele po osvoboditvi in osamosvojitvi RS se mu je z velikimi težavami in brez vsakršnega profesionalnega oz. kolegialnega stanovskega razumevanja in pričakovane strpnosti pridružila konkurenčna stanovska organizacija tistih urednikov in novinarjev, ki so hoteli tudi profesionalno, ideološko, politično, društveno oz. stanovsko izstopiti iz dotlej monopolne in totalitarno agresivne stanovske organizacije ideološke in politične kontinuitete s prejšnjim režimom in prejšnjo "avantgardo delavskega razreda".
Kako družbeno (pre)močna in vplivna je organizacija ideološke ter politične kontinuitete s prejšnjo totalitarno ureditvijo pod komando in nadzorom edine dovoljene partije, se je pokazalo že na dan zmage prve Janševe vlade, ko so novinarji Društva novinarjev Slovenije ob sodelovanju enako usmerjenega Sindikata novinarjev Slovenije izvedli svojo prvo in doslej edino množično nekajdnevno stavko (v njej so disciplinirano sodelovali novinarji državne RTV Slovenija in vseh največjih zasebnih dnevnikov, ne pa, denimo, zasebne Pop tv, a vsi s polno moralno in finančno podporo tedanjih medijskih lastnikov, uprav in nadzornih oz. programskih svetov!).
Prva in največja in edina množična medijsko-novinarska stavka v zgodovini svobodne in samostojne RS je bila brez vsakršne utemeljitve na tiho odpravljena po nekaj brezplodnih dneh zaukazanega brezdelja, čeravno nobena od dokaj splošnih in abstraktnih stavkovnih zahtev ni bila niti približno uslišana, kaj šele uresničena.
Kot se je izkazalo, so bili udeleženi državni in zasebni mediji ter poslušno članstvo DNS ter SNS le zlorabljeni za prvo veliko medijsko sabotažo proti tedanji demokratično, legalno in legitimno izvoljeni prvi Vladi RS premiera Janeza Janše, ki je kljub temu uspešno vladala do konca svojega polnega mandata. Seveda ni znano, da bi kdo od lastnikov teh medijev, urednikov, novinarjev in članov vodstev obeh novinarskih organizacij kdaj bil poklican na zagovor zaradi škode, ki jo je izrazito politikantsko organizirana sabotaža povzročila javnemu zavodu in zasebnim lastnikom medijev. In tudi za prekršena načela profesionalne in sindikalne etike ni bil nihče nikoli poklican na odgovornost.
A za obe novinarski organizaciji kontinuitete (DNS in SNS) s prejšnjim ideološkim in političnim režimom ta uvodna medijska sabotaža na začetku delovanja prve Janševe vlade še ni bilo dovolj. Čez čas so se ti isti člani organizacij kontinuitete proslavili še z ovaduškimi obtožbami prve Janševe vlade v tujih medijih v formatu nadvse splošne in neotipljive populistične obtožnice s 571 podpisi tedanjih urednikov, novinarjev in občasnih zunanjih sodelavcev državne RTV Slovenija, "osrednjih" dnevnikov kontinuitete, a tudi nekaterih drugih periodičnih medijev in glasil.
Ker so mnogi podpisniki zloglasne mednarodne medijske "ovadbe" prve vlade Janeza Janše tudi dandanes še vedno aktivni, vplivni in podobno sovražno agresivni medijski uredniki, komentatorji, dreserji javnega mnenja, a tudi politiki, politični aktivisti in specializirani ideološki in politični promotorji čisto določenega političnega in svetovnonazorskega profila, seveda ni presenetljiv njihov popadljivi sovražni bes ob objavi sporočila pristojnega Urada vlade za komuniciranje tujim zainteresiranim javnostim, ki utemeljeno in dovolj dokumentirano izpričuje, da je medijska scena v RS še vedno približno enako neuravnotežena, neuravnovešena in predvsem v prevladujočih lastniških ter uredniško-novinarskih praksah enako pretežno nesvobodna in nesproščena, kot je bila ob omenjenih zloglasnih politikantskih množičnih novinarskih sabotažah v času prve Janševe demokratično, legalno in legitimno izvoljene vlade. Ki je bila, mimogrede, tudi zadnja Vlada RS, ki je v celoti oddelala ves svoj mandat.
Kugy
Napredne stranke pred vsem pa ljudje , ki so se hoteli rešiti primitivnosti enoumja morajo vrh vsega vleči za seboj še vse komplekse in depresivne izbruhe arogantnih nostalgikov in služabnikov neuspešne ideologije nekdanje Yuge. In ker to še ni dovolj, naj bi se še vsi, ki na koncu koncev nismo krivi za razpad Yuge, še posipali s pepelom, češ da smo jim razbili njihovo indijo koromandijo. Naj bolj noro pri vsem skupaj pa je dejstvo, da so se ravno ti ljudje v novih razmerah najbolj znašli, obogteli in si z napolnili žepe največkrat s privilegiranim kapitalom. Hkrati pa se obnašajo kot največji nasprotniki kapitalizma. Ti ljudje so v bistvu novodobni kapitalisti, ki pa še za enkrat ne smejo to biti. Verjamem, da jim bo to kmalu presedalo. Janša jim je na nek način zasedel desnico in ko taki morajo še vedno poslušati strice enoumja. Mogoče pa bi lahko Janša to hitro rešil, saj spada po svoji krščanski usmerjenosti v sredino. Tako bi lahko današnji kapialistični levi blok snel maske , kljub virusu in normaliziral Slovenijo. Žal je Kitajski scenarji bolj realen.
debela_berta
haha kako cmizdenje domovine, iz dneva v dan... ko otročad v peskovniku...
Rajko Podgoršek
Nevidni, debela_berta - glejta, za ta medij me ne skrbi. Optimiziran medij z dometom pri bralcih/sledilcih. Jasno lastništvo, uredniška politika. Tudi glede sredstev dolgoročno ne vidim težav (če dodatna sredstva bodo - zaradi javnega pritiska in razkritij - ok. Če jih ne bo - tudi prav). Medij Domovina je zakorakal v širni svet in se zaveda pasti medijskega delovanja v 21. stol. Domovina, Požarreport, Finance, tudi Demokracija, Družina - vsak je po svoje optimiziran IMHO. Medtem, ko Dnevnik, Delo, Večer, Mladina s svojimi glomaznimi birokratskimi aparati ter korupcijsko izpostavljenimi viri financiranja stopajo po zelo tankem ledu. Dnevnik, Delo, Večer, Mladina se cmerijo, ker jim v njihovem peskovniku na plaži plima vedno znova in znova podere njihove potičke. Ljudje pa gledajo in si mislijo: "To otročad bo treba s kolom čez rit!" Nagradno vprašanje je: kdo bo tisti, ki bo prvi odlomil šibo in jim vzel lopatke in lizike? :?
slovenc sm
Saj pravim. Nobenega komentarja več. Prekinimo državno financiranje privat medijev in bo zgodba hitro končana. Potem pa še zmanjšanje financiranja RTV na nivo primerljivih institucij v EU glede na primerljive države. Pa prepoved komentiranja. Samo še dejstva, ki jih dobijo od vlade in drugi institucij. Pa bo stvar sprejemljiva za vse, kajne Berta, Nevdni, Igor, ...
Franci
Nevidni, ti si tisti, ki si mentalno še več kot 50 let nazaj. Komunizem ne deluje in je povzročil ogromno zla. Ti pa ga še vedno hvališ in blatiš vse, kar je za svobodo in kapitalizem.
Franci
Na kakšnih drogah si ti nevidni, da vidiš ne samo dvojno, ampak podeseterjeno? Ti si lep primer, kako sovražni in nestrpni ste levaki do drugače mislečih. Moti vas čisto vsak, ki drugače razmišlja.
Gregor
Čeprav utemeljena, resnična pa je janševa retorika nesmiselna in vse bolj kaže, da se iz svojih napak ne nauči ničesar. Z malimi spremembami izbranih besed bi lahko dosegal diametralno nasprotne in boljše rezultate, a se (žal) vedno znova odloči za stil retorike, ki daje levakom dodatnega goriva in to je tisto, kar ga na koncu odnese. Vsakič znova. Popolnoma identičen scenarij.
Je pa tudi res, da gre ob površnem pogledu za rezultate svete vojne fanatičnih bojevnikov na levi. A jeziček na tehtnici je vedno Janševa nerodna, preveč direktna in premalo premišljena retorika. Z vsakim ciklom tega je (na našo žalost) maneverski prostor vse manjši.
MEFISTO
Kako naivna in šablonska razlaga. Primerjajte dnevne formalne in neformalne izjave politkov SD, LMŠ ter Levice in jih primerjajte z izjavami Janše, pa boste videli, da so veliko hujše od Janševih, poleg tega pa še subverzivne, proti narodne in škodljive. Lepo vas prosim, čemu so podobni retorični in defacto intelektualni presežki Tanje Fajon, Židanovega Dejana in ostalih SD-jevcev, Mrjana Šarca, p.d. Serpentinškovega, akdemika Janija Moedrndorferja, Mihe Kordiša, Violte Tomić in drugih mislecev sleparske in plenilske levice. Kar pove Janša, je pa narobe, ker so vam na levici tako povedali. In naj vam bo jasno, zakaj je neprestano tarča samo Janša!? Ker kot politik sam zaleže več kot vsi vodilni politiki ostalih pogojno desnosredinskih strank skupaj z njihovimi oprodami ter Ljudmilo Novak vred. Gregor, če ti je prav ali ne, jeziček na tehtnici ni Janševa retorika, temveč dejstvo, da Nova Slovenija in SLS skupaj spravita le 7% beraških glasov. Če bi obe skupaj doegli vsaj toliko glasov kot SDS sama, se na tvojo žalost ali veselje, kar bi bilo treba še ugotoviti, maneverski prostor ne bi neprestano samop še zmanjševal Zrušiti Janšo pomeni zrušiti desnico , kar prinese neomejeno vladanje levice in domačih izdajalcev.
slovenc sm
V tej medijsi krajini nobena retorika ne pomaga. Edino če si tiho. Ker vsako besedo obrnejo proti tebi. Edina pomoč je prekinitev financiranja teh medijev in potem bodo v pol leta vsi bankrotirali.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.