Naredite Ameriko spet razumno

Predvolilno geslo ameriškega predsednika Donalda Trumpa »Naredimo Ameriko spet veliko« (Make America Great Again) se le nekaj tednov po njegovem prevzemu vodenja ZDA sprevrača v svoje nasprotje. Njegova uvedba carin na uvoz blaga iz okoli 60 držav je povzročila padec vrednosti delnic na borznih trgih (še najbolj ameriških), po svetu se širi strah pred recesijo. 

Mnogi so upali, da predsednik ZDA Donald Trump le ne bo tako destruktivno posegel v mednarodno trgovino, kot je to z napovedjo uvedbe carin oznanjal pred ameriškimi predsedniškimi volitvami. Zdelo se je, da gre bolj za predvolilno retoriko, s katero skuša pridobiti več volivcev. Toda prejšnji teden je uvedel 10-odstotne carine na večino uvoženega blaga, pri čemer je za uvoz iz Evropske unije določil celo 20-odstotno carinsko stopnjo. Kitajska je bila še bolj kaznovana – s 34-odstotnimi carinami. Pomeni skupaj z že obstoječimi 54 odstotki. Carine naj bi veljale za vse države, za katere Trump meni, da so nepoštene do ZDA in jih pri mednarodni trgovini izkoriščajo. Za blago iz Japonske bodo veljale 24-odstotne carine, iz Indije 26-odstotne. Za Kanado in Mehiko, dve ameriški sosedi, so 25-odstotne carine začele veljati že prej. Za določene industrijske sektorje veljajo posebna pravila. Tako so ZDA uvedle 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija, enaka stopnja velja tudi pri uvozu avtomobilov.  

Kitajska je nemudoma sporočila, da tudi ona kot protiukrep uvaja dodatne 34-odstotne carine na ameriško blago. Na to se je voditelj ZDA besno odzval, češ da bo uvedel še dodatne 50-odstotne carine na izdelke iz Kitajske. Na drugi strani tudi Evropska komisija razmišlja o uvedbi 25-odstotnih dodatnih carin na nabor izdelkov iz ZDA. Carine ne bi veljale za vse blago, pač pa sektorsko. Tudi EU zmanjšuje uvoz jekla iz ZDA, v igri naj bi bile uvozne kvote za aluminij. EU je sicer Trumpu ponudila brezcarinsko trgovanje za industrijsko blago, toda ta odgovarja, da bi morale države EU kupovati več ameriške energije. Nasploh ni zadovoljen, ker kupci v EU po njegovem mnenju ne kupujejo dovolj ameriških avtomobilov, kmetijskih proizvodov idr. Za opustitev carin pričakuje odpravo zunanjetrgovinskega primanjkljaja, ki ga imajo ZDA v trgovini z EU. Skratka, predsednik države, ki naj bi bila pojem za kapitalizem, nam ponuja dogovorno ekonomijo. Pri tem velja spomniti, da EU že zdaj največ utekočinjenega zemeljskega plina in nafte uvozi iz ZDA. Ekonomist dr. Matej Lahovnik z Ekonomske fakultete v Ljubljani opozarja, da carinska vojna deluje zelo škodljivo na svetovne trge, in sicer je uničujoča za vse strani. Ob tem je dodal, da lahko Trump, enako kot je sesul borze, te spet dvigne z morebitno uvedbo moratorija na izvajanje carinske politike ter s pogajanji o tem. Tudi njegovi najbližji sodelavci in zaupniki, kot je najbogatejši Zemljan Elon Musk (lastnik proizvajalca avtomobilov Tesla, podjetja za vesoljsko tehnologijo SpaceX in družbenega omrežja X), naj bi predsednika ZDA prosili, naj carine umakne, toda po poročanju Washington Posta zaman. Muskova želja ni naključna; zaradi carin in padca delnic vsakodnevno izgublja milijarde evrov, enako tudi drugi milijarderji v ZDA. 

Je morda Trumpova taktika, da si najprej z začetnim udarcem pridobi prednost pred tekmeci, da bi se kasneje lahko bolje izpogajal? Mogoče, a ni gotovo. Vsekakor je preveč nepredvidljiv, da bi lahko sklepali o tem. Posebej skrb vzbujajoča pa je njegova izjava, da je bila Evropska unija ustanovljena zato, da bi (ekonomsko) izkoriščala ZDA. Slednje so konec koncev pomagale Evropo spraviti spet na noge po opustošenju v drugi svetovni vojni. EU ni bila nikoli nasprotnica ZDA, pač pa zaveznica (Nato), največja trgovinska partnerica ter sopotnica pri uveljavljanju zahodne kulture in vrednot po svetu. Ravno evropski priseljenci so poganjali rast ZDA in iz Amerike naredili najmočnejšo državo na svetu. S sedanjo politiko Donalda Trumpa ne bo »spet velika«, ampak venomer manjša, žal pa bo škoda povzročena vsem, tudi Sloveniji. 

Posebej skrb vzbujajoča je Trumpova izjava, da je bila Evropska unija ustanovljena zato, da bi (ekonomsko) izkoriščala ZDA. 

(D195, 3)