Nacionalizacija elektro družbe EDF je "neizogibna" za uresničitev francoskih jedrskih načrtov
Odločitev vlade, da nacionalizira podjetje Electricité de France, objavljena 6. julija, je v francoskem parlamentu sprožila mešane odzive.
Vendar je bila po mnenju Jean-Michela Gauthierja, direktorja katedre za energetiko in finance na HEC Paris, odločitev "neizogibna" zaradi regulativnih omejitev, s katerimi se podjetje sooča. V skladu s francosko zakonodajo mora EDF del svoje jedrske električne energije prodati konkurenci po določeni ceni (42 EUR/MWh) in jo nato odkupiti na trgu kot vsi drugi dobavitelji.
Vendar je po podatkih francoskega upravljavca prenosnega elektroenergetskega omrežja RTE zaradi pandemije in vojne v Ukrajini trenutna tržna cena presegla 200 EUR/MWh.
To pomeni, da EDF prodaja z izgubo, da bi nahranil konkurenco, kar so sindikati in številni opazovalci obsodili kot "ropanje" francoskega podjetja.
Poleg tega je država od družbe EDF zahtevala tudi 8 milijard EUR za tako imenovani "tarifni ščit", ki naj bi omejil cene plina v času krize.
Tržna kapitalizacija družbe EDF se je v zadnjih nekaj letih zmanjšala s 150 milijard evrov leta 2007 na manj kot 40 milijard evrov danes.
Zaradi dolga, ocenjenega na več kot 43 milijard evrov, ki ga je povzročila zamuda pri gradnji novih reaktorjev četrte generacije, je podjetje tudi v težkem položaju.
Vendar je bila po mnenju Jean-Michela Gauthierja, direktorja katedre za energetiko in finance na HEC Paris, odločitev "neizogibna" zaradi regulativnih omejitev, s katerimi se podjetje sooča. V skladu s francosko zakonodajo mora EDF del svoje jedrske električne energije prodati konkurenci po določeni ceni (42 EUR/MWh) in jo nato odkupiti na trgu kot vsi drugi dobavitelji.
Vendar je po podatkih francoskega upravljavca prenosnega elektroenergetskega omrežja RTE zaradi pandemije in vojne v Ukrajini trenutna tržna cena presegla 200 EUR/MWh.
To pomeni, da EDF prodaja z izgubo, da bi nahranil konkurenco, kar so sindikati in številni opazovalci obsodili kot "ropanje" francoskega podjetja.
Poleg tega je država od družbe EDF zahtevala tudi 8 milijard EUR za tako imenovani "tarifni ščit", ki naj bi omejil cene plina v času krize.
Tržna kapitalizacija družbe EDF se je v zadnjih nekaj letih zmanjšala s 150 milijard evrov leta 2007 na manj kot 40 milijard evrov danes.
Zaradi dolga, ocenjenega na več kot 43 milijard evrov, ki ga je povzročila zamuda pri gradnji novih reaktorjev četrte generacije, je podjetje tudi v težkem položaju.
Povezani članki
Zadnje objave
Prenova tržnice dobila zeleno luč, obeta se upravni spor
24. 4. 2026 ob 16:40
Evropski parlament potrdil drastičen načrt za deportacije, levica na nogah
24. 4. 2026 ob 15:35
Desnosredinske stranke ocenjujejo, da so predlagani ukrepi slabi
24. 4. 2026 ob 15:30
Kanal C0: ko varnostniki postanejo nevarni
24. 4. 2026 ob 12:01
Posledice energetske krize se še poglabljajo
24. 4. 2026 ob 8:46
Evropski vrh na Cipru – finančni okvir in želja po skupni obrambi
24. 4. 2026 ob 7:45
Ekskluzivno za naročnike
Kanal C0: ko varnostniki postanejo nevarni
24. 4. 2026 ob 12:01
Panika v parku mamil
24. 4. 2026 ob 6:00
Zemlja, hvala!
22. 4. 2026 ob 8:54
Prihajajoči dogodki
MAJ
01
Mučenci med Slovenci – 26
19:00 - 20:33
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.