Na mestu je vprašanje, kdo bo kmetoval jutri?

“Brez mladih ni prihodnosti v kmetijstvu, prav je, da se pogovarjamo o težavah, s katerimi se soočajo mladi,” je Lidija Lipič Berlec z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odprla pogovor o mladih v kmetijstvu in gozdarstvu.  Priznala je, da se tudi sama po študiju agronomije ni odločila, da ostane doma na kmetiji – za to enostavno ni imela dovolj poguma, videla je preveč izzivov.

9. oktobra je potekala Druga konferenca slovenskega kmetijstva in gospodarstva doma in po svetu. V okviru konference so organizirali več različnih panelov, tudi o mladih v kmetijstvu in gospodarstvu. Prva govorka je bila Doris Letina, vodja skupine za mlade kmete in kmetijsko politiko pri Zvezi slovenske podeželske mladine. Sama je po študiju na ekonomski fakulteti ostala doma na družinski kmetiji, zato ji je problematika mladih kmetov še toliko bolj znana. “Tudi v Sloveniji je družinska zgodba kmetijstva, torej prenašanje iz generacije v generacijo, nek temelj, na katerem se gradi – kljub temu pa mladi v kmetijstvu priložnosti več ne vidijo v taki širini, kot so jo nekoč,” je opozorila, da je odstotek mladih kmetov v Sloveniji zelo nizek. Nosilcev kmetij do dopolnjenega 35. leta je zgolj 3,5 odstotka, kar je precej manj kot v primerljivih državah. Zato je na mestu vprašanje, kdo bo kmetoval jutri. Ta številka namreč ni le zaskrbljujoča, pač pa predstavlja resno grožnjo našemu kmetijstvu.

Mlade najbolj skrbi negotovost

Zakaj se mladi v večji meri ne odločajo, da bi kmetovali? In kaj motivira tiste, ki so se odločili, da bodo? Iz odgovorov je razbrati, da mlade najbolj skrbi negotovost, poleg tega pa je tudi profitabilnost zelo nizka. “Delo na kmetiji se nikoli ne konča, pa tudi razumevanje ni vedno takšno, da bi bilo spodbudno za mlade,” je pojasnila Letina. Kdaj bo kmetijstvo skozi oči mladih kmetov bolj zanimivo? Predvsem takrat, ko bodo odkupne cene večje in pa ko bo poklic kmeta bolj cenjen. Ko bomo začeli spodbujati lokalno – ne le zgolj z besedami in s strategijami, ampak tudi z nakupi. In ko bomo več vlagali v avtomatizacijo in nove tehnologije – da si bo kmet lahko privoščil tudi kakšen oddih.

Kaj so ključni izzivi mladih kmetov?

To so generalni izzivi, ki si jih delijo kmetje v Sloveniji in tudi širše v Evropi. Kot prvega je Letina izpostavila dostop do kmetijskih zemljišč, ki je v Sloveniji močno otežen, ne samo za mlade kmete. Kar štiri petine nosilcev kmetijskih zemljišč je starejših od 41 let, kar po njenih besedah kaže na to, da so mladi omejeni na površine, na katerih kmetujejo. Pri tem je izpostavila, da podatki kažejo na to, da so kmetije mladih nosilcev v povprečju bolj produktivne, dodana vrednost je na koncu večja.

Tudi če ima mlad kmet kmetijsko zemljišče, a po drugi strani nima kapitala, da bi investiral v tehnologije in razvoj kmetije, to lahko zanj predstavlja nepremostljivo oviro. Evropska investicijska banka je ugotovila, da so v Sloveniji resnično najbolj ranljivi mladi kmetje – v primerjavi z vsemi ostalimi panogami in tudi znotraj EU. Stroški pridobitve posojil in ostalega kapitala so bistveno večji za mlade kmete, v 12 odstotkih so tudi zavrnjeni.

Tudi zahtevane garancije so zelo visoke. Pri tem je pomembna tudi zgodovina kmetije – mladi kmetje pogosto prevzamejo kmetijo, ki že ima določene obveznosti. Pomembno je tudi znanje, brez njega težko uporabimo kmetijsko zemljišče in tehnologije. “V Sloveniji imamo dobro razvit sistem svetovanja, seveda pa je treba poudariti, da vseeno potrebujemo na kmetijah tehnologije in inovacije, ki obstajajo, ampak si jih ne moremo privoščiti, ali pa po drugi strani niso dostopne, ker nimamo dovolj znanja,” je Letina nadaljevala, da so potem tu še specifike kmetijstva – od malih do velikih kmetij, različne panoge, različne proizvodne usmeritve, različni načini proizvodnje in pa tudi prodajni kanali so drugačni. “Zato je nujno, da vzpostavimo nek sistem, kako bo lahko vsak kmet poiskal ustrezne dopolnitve in nadgradnje,” je poudarila Letina.

Tveganja, ki pretijo mladim kmetom

“Bremenska tveganja so tista, ki so najbolj postavljena v ospredje,” je Letina opozorila, da ne smemo zanemariti niti tržnih in geopolitičnih tveganj, ki usmerjajo to, kako lahko na koncu kmet proda, kam in po kakšni ceni. Tukaj so še dohodkovna tveganja in nenehne politične spremembe, ki so jih kmetje primorani implementirati v kmetovanje.

Letina je izpostavila tudi socialni vidik dela in življenja na kmetiji. Povsem drugače je, če greš v službo nekam drugam in tam tudi lahko pustiš nekatere težave. Na kmetiji pa je več generacij skupaj pri delu, pa tudi pri kosilu in večerji. Tako lahko pride do težav pri medsebojni komunikaciji, nimajo pa nujno znanja, kako to komunikacijo izboljšati. Pri delu na kmetiji je posameznik pogosto sam, socialna mreža kmeta je bistveno manjša in tudi tukaj se težave izrazito kažejo. Tragičen in tudi zgovoren podatek je, da je med kmeti v Sloveniji stopnja samomora štirikrat večja kot med ostalimi poklicnimi skupinami.

Na kmetiji je pogosto več generacij, kmetija pa jim ne omogoča dohodkovne varnosti, kar pogosto vodi v nemoč – to je le eden od faktorjev, ki lahko pripelje do stiske in poslabšanja duševnega zdravja. V Sloveniji si zgolj peščica kmetij izplačuje plačo. Kmet dela, ustvarja dodano vrednost, večino kapitala pa investira nazaj v kmetijo. Tudi če gredo na dopust, je pogosto prisotna slaba vest, da so s tem odtegnili nekaj drugih investicij. Ob tem je vredno izpostaviti zanimiv podatek - slovenski potrošnik porabi 16,2 odstotka vseh izdatkov za hrano – lahko si predstavljamo, koliko od tega dobi kmet. Po drugi strani pa biti kmet ni ravno poceni, poklic terja veliko raznih investicij.

Niso samo izzivi - so tudi priložnosti

“Slovenija ima izjemno dober podporni sistem za mlade kmete,” je Letina pojasnila, da mladi lahko iz intervencij dobijo določena sredstva. Obstaja tudi dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete, s katero spodbujajo generacijsko pomladitev na kmetijskih gospodarstvih. “Imamo še finančne instrumente, ki smo si jih uspeli izpogajati,” je povedala Letina ter dodala, da kljub vsemu še vedno ostajajo potrebe, ki bi jim morali zadostiti, da bi bilo več mladih kmetov. To bi po njenem mnenju dosegli predvsem s tem, da bi digitalizirali in uvedli nove tehnologije.

Izpostavila je tudi Akcijski načrt za delo z mladimi kmeti, ki so ga osnovali skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Akcijski načrt je seznam aktivnosti, ki se bodo izvajale do leta 2030 na nacionalni ravni z namenom izboljšanja razmer in pogojev za kmetovanje, predvsem mladih kmetov. Pripravljen je v štirih sklopih aktivnosti in sicer:

• formalna vzgoja in izobraževanje,
• opolnomočenje mladega kmeta,
• podporno okolje mlademu kmetu,
• informiranje in ozaveščanje.

“Trajnostno kmetijstvo ni samo okoljska trajnost, ampak tudi ekonomska in socialna trajnost,” je še izpostavila Letina.

So intervencije dovolj učinkovite?

“Namesto da bi kmetijsko ministrstvo iskalo rešitve, da bi kmetje lažje prišli do kmetijske zemlje in posojil ter vlagali v razvoj, se ukvarja s kadrovsko reorganizacijo,” so julija opozorili v Financah. Odziv na razpis za mlade kmete je bil namreč ponovno bolj klavrn. Prispelih vlog je bilo le za 55 odstotkov razpisanih sredstev.

Po besedah naših sogovornikov s področja kmetijstva slab odziv ni presenetljiv. Mladi enostavno ne morejo preživeti s kmetijstvom, saj dobijo za svoje izdelke povsem prenizko plačilo. Poleg tega so pri razpisih problematični tudi pogoji, ki jih je treba izpolnjevati – teh je preveč, včasih so povsem neživljenjski, problem pa je tudi birokracija. Tudi v Financah so opozorili, da kmetje med drugim potrebujejo več kmetijske zemlje in manj zahtevne pogoje za najem posojila. Šele ko bodo kmetije v boljši finančni kondiciji, bodo tudi mladi bolj motivirani za prevzem kmetije.