Moralni propad Harvarda in ideologija prebujenja na univerzah

Univerza v Harvardu (foto: depositphotos.com)
POSLUŠAJ ČLANEK

Ena najbolj prestižnih univerz na svetu, Harvard, je na nedavni raziskavi o svobodi govora na univerzah, ki jo je izvedla organizacija za individualne pravice in svobodo izražanja FIRE (ang. Foundation for Individual Rights and Expression), prejela nič od 100 možnih točk.

Nedavno pa je zdaj nekdanja predsednica Harvarda Claudine Gay razburila svetovno javnost, ko pred predstavniškim odborom za izobrazbo in delovno silo ni želela potrditi, da je pozivanje h genocidu judov kršitev Harvardovih pravil o sovražnem govoru.

Ob tem je število zgodnjih prijaviteljev na Harvard v 2013 upadlo za 17 % oziroma na najnižje število prijav v zadnjih štirih letih.

Gayeva se je po odzivu javnosti in Harvardove judovske skupnosti, ki je dejala, da se na univerzi ne počutijo varne, opravičila. A v zadnjih tednih se je znašla pod drobnogledom medijev tudi zaradi obtožb plagiatorstva. Po mesecu vztrajnosti se je vdala pritiskom in v torek sporočila, da odstopa. 

Na dogajanje so se z razočaranjem odzvali tudi nekateri nekdanji profesorji in trenutno zaposleni na Harvardu.

 

Harvardska praksa obravnave sovražnega govora

V zadnjih letih je s Harvarda prišlo več zgodb o omejevanju akademske svobode in svobode govora. Profesorica prava na Harvardu Janet Halley je za The Post aprila povedala, da je mnogo ljudi tarča disciplinskih procesov zaradi udejanjanja svoje svobode govora in akademske svobode.

Predstavnica Elise M. Stefanik je na šesturnem zaslišanju o antisemitizmu predsednice treh univerz vprašala, ali pozivanje h genocidu judov ne predstavlja kršitve pravil glede nasilja in nadlegovanja. Dr. Sally Kornbluth, predsednica univerze MIT, je odgovorila, da je odvisno od konteksta in da ne gre nujno za antisemitizem. Podobno mnenje sta podali tudi predsednica Univerze v Pensilvaniji Liz Magill in Gayeva.

Magillova je zaradi odzivov v drugem tednu decembra odstopila. 

Vse več obtožb o plagiatorstvu

Odziv profesorja prava na Harvardu: rastoča nestrpnost je rezultat moralnega propada

Harvardski profesor prava Mark Ramseyer je na zaposlene naslovil elektronsko pismo, kjer je izrazil zaskrbljenost in razočaranje nad spremembami, ki so v zadnjih letih doletele univerzo.

»Harvard je znatno manj strpen prostor kot takrat, ko sem tja prišel leta 1998,« je zapisal in dodal, da nestrpnost prihaja od vse večjega dela kolegov, preostali pa so dopustili nadaljevanje trenda.

Raseyerjevo pismo je na družbenem omrežju X objavila nekdanja profesorica evolucijske biologije na Harvardu Carole K. Hoven, ki je leta 2021 stopila v konflikt z DEI (raznolikost, enakost in vključevalnost; ang. diversity, equity, inclusion) in direktorico katedre po tem, ko se je za promocijo svoje knjige o testosteronu in spolnih razlikah pojavila na programu Fox News in izjavila, da je spol binaren in biološki.

V članku iz leta 2022, kjer je opisala takratno dogajanje, je zapisala, da je bila tarča nadlegovanja in da univerza ni branila njene pravice do svobodnega izražanja mnenja. Direktorica naj bi jo nadlegovala na omrežju X (prej Twitter) in univerza ni zahtevala nobenega disciplinskega ukrepa.

»Na žalost to, kar se mi je zgodilo, ni redkost in vse več akademikov se sooča z omejitvami, ki jih postavljajo formalne sankcije ali sovražno okolje,« je svojem prispevku podobno zapisala Hovenova.

Ramseyer je podobno zapisal, da bi dogajanje na Harvardu lahko opisali z neskončnim seznamom utišanj, kaznovanja, DEI birokracije in izjav, a so bili preveč prestrašeni, da bi spregovorili in niso storili ničesar.

»Harvard, kakršen je danes, je rezultat našega kolektivnega moralnega propada.«

Sodba vrhovnega sodišča ni dokončno onemogočila sprejemanja študentov na podlagi rase

Vrhovno sodišče ZDA je v tožbi združenja študentov za pravično obravnavo prijav na univerze postopke univerze Students for Fair Admissions proti Harvardu in Univerzi v Kaliforniji (UNC) junija odločilo, da je upoštevanje rase pri sprejemanju študentov – t. i. rasnoozaveščena politika – neskladna z ustavo.

Toda sodba ne zagotavlja odprave prebujenih praks, čeprav bistveno otežuje artikulacijo ciljev raznolikosti in enakosti na temelju rasno ozaveščene politike. Možna je namreč uporaba sredstev, ki so rasno nevtralna zgolj na papirju, kot navajajo v dokumentu svetovalnega podjetja Educational Counsel.

Ena od tehnik za upoštevanje rasne pripadnosti je sprejemanje kandidatov na podlagi srednjih šol, za katere je značilna določena rasna slika, kot navaja Palladium Magazine. 

Republikanci so na začetku decembra kongresu predložili zakon, ki bi dodatno otežil rasno »pozitivno diskriminacijo« prek vzpostavitve urada, ki bi preiskoval rasno diskriminacijo v obravnavi prijav na fakultete.

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike