ŠOKANTNO! Mlado mamico po uri in pol čakanja na žgočem soncu rešila vlečna služba (to morate videti!)

Ste vedeli, da je to poletje neko žensko v Dalmaciji urgiznila želva? In da je nekoga ob španski obali napadel morski pes? Tudi ob kalifornijski? Da se je v Gardskem jezeru utopil otrok? Da je nekega starejšega gospoda z Madžarske med dopustovanjem z napihljivo blazino odpihnilo toliko od obale, da se ni mogel sam vrniti in so morali ponj z barko? Da je belgijskega dečka pičil modras? 

Če spremljate glavne slovenske medije, seveda ste. Čas kislih kumaric je sicer koledarsko že mimo, a tovrstne cenene novice so že dolgo stalnica. Spodnja opažanja pa so seveda povsem osebna.

V čem je problem? 

Osnovno poslanstvo medija naj bi bilo poročanje o pomembnih dogodkih. Poslanstvo je seveda lahko tudi razvedrilo, zabava … zato je vsekakor primerno tudi poročanje o zanimivih nepomembnih dogodkih. O tem, kaj se nekomu zdi zanimivo, se da seveda razpravljati. A neka osnova resnega novičarskega medija bi pač morale biti pomembne in/ali zanimive novice. 

Na področju digitalne tehnologije se je v zadnjem desetletju veliko spremenilo. Spremenila se je tudi količina podatkov in, v primeru medijev, število novic, ki nas dosežejo. V zadnjih letih se konstantno dogaja, da nas tudi veliki in »resni« mediji, ki jih zaradi korektnosti na tem mestu ne bomo imenovali (prostorsko bi bilo vsekakor veliko preprosteje imenovati tiste, ki tega ne počnejo), na svojih naslovnicah bombardirajo z negativnimi povsem lokalnimi novicami. Le da to lokalno okolje ni naše. 

To vse so delno zanimive novice – za lokalno okolje! Sodijo na celje.info ali kozjansko.info in podobne medije, v kolikor so se seveda zgodile na tistem območju. 

Dober bralec je nezadovoljen človek

Problem je v tem, da so te lokalne novice večinoma negative. Govorijo o skrajnih, bizarnih, neprijetnih, hudih stvareh, ki so se zgodile. Nekje. Ne pri nas. Nobene potrebe ni, da bi jih mi morali slišati ali prebrati. Seveda lahko rečemo, da se jih da preprosto preskočiti. Kar pa niti ni res, ker so naslovi in slike tako povedni, da že iz njih dobiš osnovo novice v svojo zaznavo.

Vsak dan, vsako uro in vsako minuto nekje na svetu nekdo umre, se ponesreči, je napaden, ga nekdo ugrizne, povozi, se utopi, zastrupi … je res naloga novinarjev, da po vsem svetu iščejo povsem lokalne dogodke in nam jih servirajo kot globalne in za nas pomembne novice?

Ko ozaveščen državljan vsak dan preleti nekaj večjih slovenskih medijskih portalov, da bi dobil čim bolj celostno sliko o aktualnem dogajanju, dobi zraven za jesti še toliko smeti, da je to vedno bolj neprebavljivo. Koliko slabih novic, ki jih imamo mimogrede tudi med pomembnimi, aktualnimi in domačimi lokalnimi dogodki povsem dovolj, lahko človek dnevno sprocesira, ne da bi se mu zdelo, da živi v prekletem svetu in med prekletimi ljudmi. Pa temu ni tako in če nismo globoko v depresiji, vemo, da bi lahko na vsako slabo novico našli tudi deset dobrih. Če bi jih iskali. A jih ne.

Vsak dan, vsako uro in vsako minuto nekje na svetu nekdo umre, se ponesreči, je napaden, ga nekdo ugrizne, povozi, se utopi, zastrupi … je res naloga novinarjev, da po vsem svetu iščejo povsem lokalne dogodke in nam jih servirajo kot globalne in za nas pomembne novice?

V čem je še problem?

Svet je pač tak, kot je, tudi medijski in ljudje so takšni, kot so. Toda problem je še nekaj drugega. Takšno poročanje jasno kaže, da bralci novic za te medije in novinarje nismo nič drugega kot topovska hrana in klik, ki ga potrebujejo. Ne spoštujejo nas, ne mislijo na naše dobro, vseeno jim je, kako se počutimo, kaj mislimo, kaj potrebujemo … od nas hočejo le klik na novico. O tem pričajo tudi nadvse marketinško dodelani naslovi in fotografije ter praviloma revna in površna vsebina novice. Tudi naslov je pogosto zastavljen tako, da daje vtis, da se je "grozljiva" stvar zgodila v Sloveniji, če že ne v sosednji vasi. 

Prav tako pa ti mediji nimajo povsem nobenega spoštovanja do akterjev teh novic. Si je madžarski gospod z napihljivo blazino res želel, da ljudje iz sosednje države na največjih medijih množično gledajo njegovo nerodno plezanje na čoln, ki ga je rešil iz neprijetne situacije, ki mimogrede sploh ni tako redka in navsezadnje ni nič posebnega. (Video je bil med tem že umaknjen – verjetno se je gospod pritožil.) Podobna je temu, da je nekdo ostal na cesti, ker mu je počila guma in ga je »rešila« avtovleka. Potrebujete pri tem medijsko pozornost in zveneč naslov: Mlado mamico po uri in pol čakanja na žgočem soncu rešili delavci AMZS

Koliko se cenimo bralci? 

Smo tudi mi bralci res tako poceni, da množično klikamo na te novice, ki brez naše pozornosti sploh ne bi nastajale? Če padamo na tako poceni medijske manipulacije, najbrž sploh ni čudno, če nas potem mediji uspejo zmanipulirati tudi o drugih, neprimerljivo bolj pomembnih stvareh, v katerih poročanja vložijo neprimerljivo več truda in subtilnosti.

Na primer, koliko Madžarov na napihljivi blazini in koliko napadalnih želv je moralo predhodno priplavati mimo, da je voda tako motna, da bralec brez vprašanj sprejme besedno zvezo obvezni solidarnostni dodatek, ki sploh ni novi davek?