Dr. Mikoš o poplavni sanaciji: "Pri nas država na koncu vloži manj, kot je v sanacijskih načrtih obljubila, pogosto samo okoli polovico obljubljenih stroškov."
V drugem delu intervjuja s prof. dr. Matjažem Mikošem s Katedre za splošno hidrotehniko Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani bo govora tudi o tem, kako na dolgi in kratki rok preprečiti take ujme v prihodnosti, ter ali bi, če bi referendum o zakonu o vodah šel v drugo smer, bile posledice poplav manjše, kot so bile sedaj.
V prvem delu intervjuja smo izvedeli več o razlogih za poplave takih razsežnosti ter ali se bodo ljudje iz ogroženih območij lahko nanje vrnili.
Gre pri hišah, ki jih je v teh poplavah odneslo, za stare hiše, ali gre morda za novejše hiše, novogradnje?
Odneslo je tudi nekatere hiše, ki so zelo stare. Tu je treba poudariti, da absolutne varnosti ni. Podnebje se vseskozi spreminja, tudi stare hiše morda v stoletjih niso povsem varne zaradi takih sprememb v prostoru. Se pa npr. vidi, da je bilo razmišljanje včasih drugačno. Na Barju imajo starejše hiše višji vhod, novejše hiše pa nižji. Zavedanje o poplavni nevarnosti je bilo v preteklosti morda res večje kot je danes, ko je urbanizacija pogosto hitra, brez poznavanja lokalnih zakonitosti in nevarnosti.
Predvsem bo, kot že rečeno, potrebno vložiti veliko denarja v vodno infrastrukturo. Druga alternativa pa bi bila, da ljudem povemo, da tega ne mislimo storiti, namesto tega pa bi več vlagali v civilno zaščito, tehnična sredstva za reševanje in zgodnje opozarjanje. Inženirji nismo povsem za to rešitev, da bi celotni sistem varstva pred poplavami temeljil le na kurativi in ne tudi v večji meri na preventivi. Menimo, da bo treba narediti nekaj tudi glede prostorskega načrtovanja, umakniti ogrožene objekte itn. Ravno sedaj je priložnost, da o tem razmislimo.
Ali lahko z regulacijami vodotokov ob izgradnji hidroelektrarn preprečimo nevarnost poplav? Bi lahko morebitna hidroelektrarna Mokrice preprečila takšno poplavljanje Save?
Tudi na Srednji Savi je bilo veliko škode, npr. v Litiji, kjer hidroelektrarn ni ...
Intervju je v celoti na voljo naročnikom Domovine. Nenaročniki ga lahko preberete za 3,60 €, s čemer pridobite tudi 72 dostop do vseh naročniških vsebin.
Za ogled se:
Naroči se
Prijavi se
Želite prebrati ta članek?
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
3 komentarjev
Stanislav Jesenovec, operativni zastavoslovec
V aktualni številki zelo bralnega slovenskega tednika NOVI GLAS Trst, Gorica v 163. jezikovnici Vladka Tusovič Sturman opisuje razliko med pomenoma besed poplava in povodenj. Ker izhaja s poplavnega območja Dravinje, ji poplave niso neznane, saj beseda pomeni le "velike količine razlite, razširjene vode po kaki površini", V urejenih okoljih so te površine pripravljene in naprej znane s primernimi kulturami, ki jih ne moti taka voda. Se spomnite iz šole govorjenja o poplavah Nila, ki j omogočal dostono življenje Egipčanov? Ker pa smo pred mesecem dni doživeli vse oblike delovanja naraslih hudournikov in vodotokov, je to povodenj. Za prve so skrbeli hudourničarji, za druge pa vodarji. Prvi izhajajo iz gozdarstva, drugi iz gradbeništva. Drugi niso kos hudournikom, ki pa dejansko naurejeni povzročijo doživeto razdejanje 4. 8. in naslednje dni. Nimam mag- ali dr. naziva, lahko pa kot referenco navedem na desetine izvirnih radijskih in časopisnih prispevkov o tej tematiki , nekaj prospektnih map, bogato fototeko ter zbornika OVS Ljubljanica-Sava, 15 let, 1989 in Pogubna razigranost, 110 let organiziranega hudourničarstva na Slovenskem 1884-1994, PUH Ljubljana, 1995. 280 strani izvirnega gradiva. Pred kakimi desetimi leti sem predlagal tedanjemu vodstvu PUHa nadgradjo le tega, a je potem ŽAL kmalu razpadel. Hidrologi na vodotokih lahko le nadgradijo tisto, kar preje izvedejo na hudournikih gozdarji-hudourničarji. Vsaka stvar ima tri stopnje, vzrok, povod, posledica. Bojim se, da sta temeljna vzroka sedanjih grozljivih povodnji popoln nered v oplenjenih gozdovih ter stotine novih hudournikov, ki so po mnenju znanega hudourničarja nastali zaradi izplena gozdov, V čigavo korist? Torej poimenujte dogajanje s pravim imenom, da bodo ljudje sploh dojeli katastrofo, ki nas je in nas bodo s takim nižinskim ravnanjem še presenečale. Še to, v zadnjih 20 letih menda nismo izobrazili nove hudourničarje!!! Sicer pa je le v Sloveniji področje upravljanja z vodami v ministrstvu za okolje, povsod drugje je del ministrsta za kmetijstvo in gozdarstvo. Zakaj je tako v Sloveniji? Da so in še lahko neusmiljeno plenijo obdelovlne površine a gradnjo!
Friderik
Torej nas čaka res veliko strokovnega dela. Samo politično opletanje z besedami o solidarnosti, izgleda, ne bo dovolj.
Podatek o številu študentov vodarstva je zastrašujoč.
Realist
Slovenijo že 30 let vodi čudna združba.
Avstrija za urejanje vodotokov nameni 240 milj €, če bi ta znesek prevedli na Slovenijo, bi pri nas morali imeti za ta namen potemtakem 60 milj € namenskih sredstev. Namenimo pa le 10 milj €!!!
Finance: "za vzdrževanje pa v zadnjih letih namenjamo manj kot 0,02 odstotka BDP. Avstrija v nasprotju s Slovenijo za vzdrževanje vodotokov na leto nameni 0,06 odstotka bruto domačega proizvoda. Za boljšo primerjavo dodajmo še podatek, koliko namenjamo na tekoči kilometer vodotoka: Avstrija 1.460 evrov, Slovenija samo 400 evrov."
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.