Nasprotovanje gradnji suhih zadrževalnikov, raje bi mokre

»Dvorana je bila nabito polna, pred njo pa kakšnih sto traktorjev,« nam je opisal vzdušje vodja Iniciative lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč Spodnje Savinjske doline Rok Sedminek, ki se je v Žalcu udeležil javne razprave. »Še enkrat smo predstavili dejstva, zakaj suhim zadrževalnikom nasprotujemo, dali bomo tudi pisne pripombe,« je povedal Sedminek. Kot so nam povedali nekateri udeleženci, se je predstavnikom dveh ministrstev v dvorani zgodila Savinjska dolina – projekt je po vsej verjetnosti le še črka na papirju.

Kot smo že pisali, so proti koncu decembra na Ministrstvu RS za naravne vire in prostor (MNVP) javno razgrnili državni prostorski načrt (DPN) za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Predstavili so tudi utemeljitev rešitve in predinvesticijsko zasnovo – načrtovane ureditve, ki segajo na območje sedmih občin, so trenutno ocenjene na 490 milijonov evrov. Minister Jože Novak je dejal, da absolutne poplavne varnosti žal ni, bi pa bilo na varnejšem 13.000 ljudi in tisoč hektarjev kmetijskih površin. Slišati je sicer bilo, da bo treba »žrtvovati« nekaj najboljših kmetijskih površin, a so hkrati povedali, da so predvidena povračila škode in sanacijski načrti. 

Onemogočanje kmetovanja

Kmete tako upravičeno skrbi, da bodo primorani njivske površine spremeniti v travnike in da bo kmetovanje popolnoma onemogočeno. Na tem območju imajo vsa kmetijska gospodarstva sklenjena pogodbena razmerja s kupci (mleko, meso, poljščine, hmelj) in jih skrbi, da ne bodo mogla več izpolnjevati prodajnih pogodb. Hkrati jih skrbijo tudi okoljske posledice – občasno poplavljanje najboljših kmetijskih zemljišč bo naneslo ostanke olj, mikroplastiko in odpadke iz gospodinjstev, kar bo vplivalo na kakovost tal in ekonomsko varnost kmetij. Predlog državnega prostorskega načrta za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini, ki je v javni obravnavi, bo močno vplival na 394 kmetijskih gospodarstev, od tega na 35 mladih prevzemnikov kmetij. Pristojnemu ministrstvu so predlagali, da zadrži postopke za sprejem DPN, dokler se ne opravijo sestanki z lastniki kmetijskih gospodarstev, ki izgubljajo kmetijska zemljišča. Pri pripravi DPN pristojni namreč niso upoštevali pripomb kmetov. Burna javna obravnava je potekala pretekli ponedeljek v Žalcu, dvorana je bila nabito polna.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je zatrdila, da razume skrb kmetov, vendar pa je nujno najti ravnotežje – zagotoviti poplavno varnost na območju, zavarovati vse prebivalke in prebivalce, na drugi strani pa poskrbeti za nemoteno kmetijsko dejavnost in razvoj kmetijstva. »V znak podpore in dobrega sodelovanja z ministrstvom za naravne vire in prostor smo kot ministrstvo prvič prisotni na javni razgrnitvi državnega prostorskega načrta,« je dejala ministrica in dodala, da se jim zdi simbolno pomembno, da so prisotni – da poslušajo in slišijo, kako lahko nudijo podporo vsem kmetom, ki opozarjajo na izgubo kmetijskih zemljišč. A kmetje so prepričani, da niso bili slišani.

Niso upoštevali pripomb kmetov

Vodja Iniciative lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč Spodnje Savinjske doline Rok Sedminek je že pred dnevi povedal, da pri pripravi DPN pristojni niso upoštevali pripomb kmetov. Ti so med drugim vztrajali, da naj se ukrepi za protipoplavno varnost urejajo vse od izvira do izliva Savinje z vsemi pritoki. »O ukrepih se odloča brez lastnikov kmetijskih zemljišč. Mi si želimo protipoplavne varnosti, vendar pričakujemo, da bo smotrna in učinkovita. Predlog DPN pa se zdaj kljub obljubam osredotoča le na Spodnjo Savinjsko dolino,« je poudaril in opomnil, da trenutne rešitve pomenijo le protipoplavno zaščito Celja in Laškega, ne pa tudi njihovega območja. Poleg tega so v načrtovanih zadrževalnikih v žalski občini črpališča pitne vode in vodovarstvena območja prve, druge in tretje kategorije. »Ne morem razumeti, da nekdo s takšno lahkoto tvega, da bo Savinjska dolina izgubila dostop do pitne vode iz pipe,« je bil ogorčen. Kmetje iz Spodnje Savinjske doline vztrajajo, da mora MNVP prek Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov poiskati možnosti za nadomeščanje kmetijskih zemljišč. Pri sanacijskih ukrepih je treba upoštevati celotno zemljišče vsakega lastnika in ne zgolj tisti del, ki je na območju zadrževalnika. Nujno je treba uvesti sanacijske načrte za vse trajne nasade in hmeljišča, ne glede na površino in delež zemljišč ene kmetije v zadrževalnikih.

»Slabo so bili pripravljeni, nobenega strokovnega mnenja nismo slišali,« je povedal Sedminek po končani javni razpravi, ki je trajala skoraj pet ur. Po njegovi oceni se je razprava že začela s posmehovanjem oz. provokacijo – državni sekretar na MNVP Miran Gajšek je namreč pripomnil, da je že pred 30 leti poslušal enake zgodbe, ko je bilo govora o avtocesti. Ko so lokalni prebivalci in kmetje dobili denar, pa so utihnili, naj bi dodal. Glede na to, da je bil Gajšek urbanist v Celju, mnogi menijo, da bi se moral iz tega projekta izločiti. »Popravlja namreč svoje napake, ki jih je tam naredil,« je ocenil Sedminek.

Na vprašanje, koliko imajo suhih zadrževalnikov v Avstriji ali severni Italiji, niso znali odgovoriti. Kot pravi Sedminek, tam rešujejo tovrstne težave na drugačne načine. »Minister Jože Novak nam je dal obljubo, da bo poiskal dodatne rešitve, ki bi bile bolj sprejemljive,« je dejal sogovornik in dodal, da je razočaran – minister svoje obljube namreč ni izpolnil. »Suhi zadrževalniki so prevelik vpliv na Spodnjo Savinjsko dolino,« je bil jasen in poudaril, da se morajo dela začeti na vrhu, šele potem pri njih, v dolini. »Nismo proti poplavni varnosti, ampak mora biti smotrno umeščena,« je ponovno zatrdil in spomnil na obljubo, da se bo varnost urejala od izvira do izliva. Po njegovih besedah je bilo vprašanj toliko, da je bilo proti deseti uri zvečer v dvorani še vedno kakšnih 150 ljudi. Odgovorov pa po drugi strani ni bilo prav veliko.

Rok Sedminek: »Ne morem razumeti, da nekdo s takšno lahkoto tvega, da bo Savinjska dolina izgubila dostop do pitne vode iz pipe.«

»Obstajajo tudi alternative«

»Razprava je bila zelo pestra; kljub temu da je bilo spredaj okoli sto traktorjev, so bili kmetje v manjšini,« nam je povedal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZS) Jože Podgoršek. Kot je dejal, je bilo prisotno predvsem ostalo prebivalstvo – prebivalci vasi, kjer so predvideni suhi zadrževalniki, so prišli tja izrazit svoje nestrinjanje. Najbolj goreča razprava torej niti ni prišla iz kmetijskih vrst. Prebivalci nasprotujejo temu, da bi postali žrtveno jagnje, da se bodo lahko dolvodno ponovno pozidala nekatera območja pri Celju, kjer zdaj poplavlja. Razprava je bila usmerjena v to, da prebivalci in seveda tudi lastniki kmetijskih površin nasprotujejo predvidenim lokacijam. »Zavedamo se, da je to verjetno najlažje in najcenejše, ampak z vidika prebivalstva in kmetijstva je ta možnost daleč najslabša,« je dejal Podgoršek, ki je obenem zatrdil, da se seveda zavedajo potrebe poplavne varnosti, saj vsaka večja ujma naredi precej škode. »Ampak obstajajo tudi druge alternative,« je poudaril in pojasnil, da se zavzemajo za mokre zadrževalnike, ki bi jih lahko postavili na degradiranih zemljiščih, morda celo v delu gozdov. V njih bi lahko deset kubičnih metrov vode zadržali za takrat, ko je treba namakati kvalitetna kmetijska zemljišča. »Ko pogledamo kmetijska zemljišča, kjer so danes hmeljišča, trajni nasadi ipd., te predelave ne bo več,« je predsednik KGZS spomnil, da Savinja zdaj poplavi sem in tja, za nekaj ur. Ko bo zgrajen suhi zadrževalnik, bo voda segala nad hmeljišča šest, v nekaterih primerih celo deset metrov visoko – to pomeni bistveno večji pritisk, dlje trajajoče poplave in bistveno poslabšanje zemljišč in potenciala teh zemljišč. »Izkušnje so jasne, resna pridelava je na takih površinah praktično nemogoča,« je dejal in opozoril, da vsaka malo večja ujma lahko pomeni konec pridelave.

MNVP je zagotovil, da bodo odgovorili pisno, saj je bilo na razpravi zelo malo odgovorov na konkretna vprašanja. Niso pojasnili, zakaj se z urejanjem ne bo začelo na vrhu, kot bi bilo za marsikoga logično. »Vsi, ki smo kdaj pometali stopnice, vemo, da ne začneš na spodnji stopnici,« je ponazoril Podgoršek. »Moje mnenje je, da je ta projekt praktično mrtev,« je bil jasen. Poudaril je, da projekt ne more zaživeti, v dvorani se jim je namreč zgodila Savinjska dolina. Prisotnih je bilo blizu 400 ljudi – kot že rečeno, so bili kmetje v manjšini. Prebivalci so bili jasni, da ne bodo popustili, želijo druge možnosti. Izrazili so svoje absolutno nasprotovanje, projekt je tako po vsej verjetnosti le še črka na papirju. Če bo ministrstvo nadaljevalo postopke, pa je gotovo, da se bo Savinjska dolina zgodila tudi v Ljubljani – prebivalci so poudarili, da se ne bodo pustili izsiljevati. Želijo, da se jim predstavijo druge možnosti, ki bodo med drugim tudi manj obremenile kmetijska zemljišča. Prostorskemu načrtu nasprotujejo tudi nekateri župani.

Jože Podgoršek: »Zavedamo se, da je to verjetno najlažje in najcenejše, ampak z vidika prebivalstva in kmetijstva je ta možnost daleč najslabša.«

»Kot premajhen dežnik v nalivu«

O tem, zakaj se z deli ne začne na vrhu, smo vprašali inženirja in člana sveta za vode pri MNVP Roka Fazarinca. Pojasnil je, da so dela načrtovana tudi zgoraj. Vendar pa so po njegovih besedah ključne razlivne površine v Spodnji Savinjski dolini. Tam namreč pride do največ volumna, da se lahko zadržuje. »Za uspeh je potreben volumen,« je poudaril in zatrdil, da kar je nad Nazarji, na Spodnjo Savinjsko dolino nima vpliva. Val raste ves čas, glavnina se nabere okoli Letuša in navzdol – šele tu je po njegovih besedah možno zadrževati del tega poplavnega vala. »Val ima več kot sto milijonov kubikov, višje zgoraj ni prostorov, ki bi lahko dovolj zadržali,« je pojasnil in dodal, da bi bile visoke pregrade v povirjih kot premajhen dežnik v nalivu. »Bližje kot je zadrževanje, bolj je uspešno,« je zatrdil. Glede mokrih zadrževalnikov nam je Rok Fazarinc odgovoril, da so prvenstveno namenjeni zagotavljanju vode za namakanje kmetijskih površin v sušnih obdobjih. Dodal je, da so ti zadrževalniki običajno izven dosega poplav in zato nimajo nikakršnega pozitivnega vpliva.

(D235: 16-17)