Ministrstvo za javno upravo predlaga, da vložitev vlog ne bi bila več nujno potrebna v uradnem jeziku RS

Ministrstvo za javno upravo je v začetku decembra v javno obravnavo poslalo predlog novele Zakona o splošnem upravnem postopku. Po njihovih besedah si želijo skrajšati čas od vložitve vloge do zaključka upravnega postopka. Med predlaganimi spremembami so izpostavili predlog, da organi ne bi bili več vsakokrat dolžni zahtevati vložitve vlog v uradnem jeziku, ampak le takrat, ko tujega jezika ne poznajo in zato vloge ne morejo obravnavati. Preverili smo, ali na upravnih enotah opažajo potrebo po predlaganih spremembah, in za mnenje povprašali predsednico Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU.

Še do 10. januarja je v javni obravnavi predlog sprememb Zakona o splošnem upravnem postopku, ki je bil sprejet leta 1999, dopolnjen ali spremenjen pa je bil enajstkrat. Po mnenju pristojnega ministrstva bodo predlagane spremembe omogočile učinkovitejše vodenje upravnega postopka. Dodajajo, da so potrebni razmisleki o ustreznosti obstoječih procesnih pravil.

Stranka po novem ne bi več potrebovala obveznega kvalificiranega elektronskega podpisa, pač pa bi zadostoval napredni elektronski podpis. Tako bi omogočili lažjo dostopnost organov po elektronski poti. Poleg tega bi stranke lahko na ustnih obravnavah sodelovale preko videokonference, s čimer bi se zmanjšali potni in drugi stroški postopka.

Uradni jezik RS

Eden izmed predlogov pravi, da organi ne bi bili več dolžni vsakokrat zahtevati vložitve vlog v uradnem jeziku Republike Slovenije, ampak le takrat, ko bo to potrebno, ker tujega jezika ne poznajo in zato vloge ne morejo obravnavati. V 11. členu Ustave RS je zapisano, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina, na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, pa tudi italijanščina ali madžarščina.

Po trenutno veljavnem zakonu uradne osebe vložnike, ki vloge niso vložili v uradnem jeziku, pozovejo, da se pomanjkljivosti odpravijo. Po novem pa bi to zahtevali le, če ne bi razumeli jezika, v katerem je vloga zapisana. Kot so zapisali na ministrstvu, predlog ne spreminja poslovanja organov v uradnem jeziku in ne spreminja obveznosti strank, da vloge vlagajo v uradnem jeziku, ampak le izjemoma omogoči obravnavo vloge brez pozivanja k odpravi pomanjkljivosti, če uradna oseba razume tuji jezik.

»Z morebitno vložitvijo vloge v tujem jeziku stranka po uveljavitvi zakonske spremembe še vedno tvega, da jo bo organ pozval k odpravi pomanjkljivosti, zato je v njenem interesu, da jo vloži v uradnem jeziku,« pravijo in dodajajo: »Obravnava vloge v tujem jeziku ne pomeni uradnega poslovanja v tujem jeziku, organ bo s stranko kot do sedaj posloval v uradnem jeziku, skladno z Ustavo Republike Slovenije. Povedano drugače, dokumenti bodo izdani le v uradnem jeziku, ne v jeziku, v katerem bodo vložene in obravnavane vloge.«

Estonija in Hrvaška

V dokumentu, kjer so zapisani omenjeni predlogi, je ministrstvo preučilo tudi, kakšna je praksa na tem področju v tujini. V Estoniji ima organ, tako pišejo, pravico, da od osebe, ki je predložila dokument v tujem jeziku, zahteva prevod v estonski jezik, razen če gre za pravico do uporabe jezika narodne manjšine. Če zahtevani prevod ni predložen, lahko organ dokument vrne ali pa ga prevede s soglasjem, in sicer na stroške osebe, ki je dokument predložila.

Podobno je tudi na Hrvaškem: če organ prejeme vlogo v jeziku, ki ni v uradni rabi, mora od stranke nemudoma zahtevati, naj predloži prevod predloga, za kar določi tudi ustrezen rok. Če stvar v tem času ni izpolnjena, se šteje, da vloga ni bila predložena.

Odziv ministrstva

Na Ministrstvo za javno upravo smo naslovili prošnjo po dodatnih pojasnilih. Na vprašanje, ali bodo spremembe bistveno pospešile obravnavo vlog, odgovarjajo: »Ti postopki bodo lahko krajši na račun pozivanja k dopolnitvi vloge, kar bi pomenilo, da se lahko skrajšajo tudi do meseca dni (upoštevaje obstoječa pravila o vročanju, čas za poštno dostavo poziva in čas za odziv oziroma vročanje vabila ter čas do ustne obravnave).« Dodajajo: »Ob tem ni zanemarljivo, da je hitra izdaja dovoljenj, če tujci ali tuje pravne osebe izpolnjujejo zakonite pogoje, praviloma v interesu Republike Slovenije in vpliva na njeno konkurenčnost, zato je pri izdaji specifičnih dovoljenj treba del poslovanja prilagoditi tudi tem okoliščinam.«

Zanimalo nas je tudi, kako je lahko predlog skladen z 11. členom ustave, ki določa uradni jezik Republike Slovenije. »Predlagana sprememba zakona, ki je trenutno v javni obravnavi, omenjenega pravila o uradnem jeziku v upravnem postopku ne spreminja, zato o skladnosti predlaganih pravil z 11. členom Ustave Republike Slovenije, enako kot sedaj, ni dvoma. S predlagano spremembo se le omogoči, ne zavezuje, da organ lahko obravnava vlogo v tujem jeziku.« Nadaljujejo, da je razbremenitev stranke odvisna od poznavanja tujega jezika na strani uradne osebe, zato se prva na obravnavo vloge v tujem jeziku ne more zanašati.

»Na tem mestu opozarjamo, da zakon, ki ga uporabljamo v Republiki Sloveniji, omogoča obravnavo in odločanje na podlagi listin v tujem jeziku, pri čemer je zahtevanje overjenega prevoda pogojeno z znanjem tujega jezika na strani organa oziroma uradne osebe (177. člen). S spremembo zakona se takšno pravilo razširja na vloge.« Pravijo, da predlagana pravila vplivajo le na procesno upravičenje organa in ne strank, »zato na tem temelju ne bodo pridobile nobenega novega procesnega upravičenja ali pravice, ki presega obstoječa pravila o rabi tujega jezika«.

UE Kranj: uporaba slovenščine v upravnih postopkih je potrebna

Za mnenje smo povprašali Upravno enoto Kranj. Zanimalo nas je, ali bo po njihovem mnenju predlog bistveno pospešil obravnavo vlog. »Predlog bo verjetno delno olajšal poslovanje tujcem in tujim podjetjem, menimo pa, da bistveno ne bo pripomogel k hitrejšemu reševanju vlog. Vidimo tudi tveganje, da se lahko pojavijo neskladja oziroma napačne interpretacije podanih vlog, kar lahko v končni fazi, verjetno v zelo redkih primerih, vpliva na zakonitost odločitve. V primeru, da bi se vloge vlagale le elektronsko in se avtomatsko prevajale v slovenski jezik, teh tveganj ne bi bilo. Spodkopavanje vloge uradnega jezika lahko dolgoročno oslabi tudi pozicijo slovenskega jezika v uradnih postopkih.«

V nadaljevanju menijo, da se bo v redkih zadevah postopek lahko upočasnil zaradi zahteve po vložitvi vloge v uradnem jeziku, če jezika ne bodo razumeli. »Ocenjujemo pa, da je v interesu stranke čim hitrejše reševanje vloge, zato menimo, da bo stranka vlogo v najkrajšem možnem času dopolnila s prevodom.« Izpostavili so, da se v praksi lahko pojavi težava, in sicer v primerih, ko upravni organi vodijo upravne postopke dvostopenjsko, torej ena uradna oseba postopek vodi, druga, pooblaščena oseba pa v postopku odloči. »V takih primerih se lahko zgodi, da tisti, ki vodi postopek, razume vlogo v tujem jeziku, uradna oseba, ki odloča, pa ne. Glede na tehnologijo in možnosti prevajanja menimo, da se bodo uradne osebe znašle vsaka na svoj način.«

Na vprašanje, ali se v praksi z njihove strani kaže potreba po predlaganih spremembah, odgovarjajo: »Iz naših izkušenj izhaja, da se ne kaže potreba po predlaganih spremembah. Slovenščina kot uradni jezik omogoča enotnost in doslednost v upravnih postopkih ter enakopravno obravnavo vseh strank. Spodbujanje tujcev k učenju slovenščine je ključno za njihovo uspešno integracijo v družbo in učinkovito sodelovanje v uradnih postopkih. Stranke lahko pridobijo tolmače ali prevode, kadar je to potrebno, in menimo, da je uporaba slovenskega jezika v upravnih postopkih potrebna.«

Nepotrebne zastranitve

Na predlog se je zelo burno odzvala dr. Helena Jaklitsch, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu v tretji Janševi vladi, ki je na omrežju X zapisala: »Oprostite, ampak tak predlog spremembe je nedopusten!« Opozorila je, da je uradni jezik Republike Slovenije slovenščina, na območju narodnih manjšin pa tudi italijanščina oziroma madžarščina. »Tako piše v Ustavi RS. Upam, da se bodo na tak predlog odzvale vse institucije v Sloveniji, ki jim je mar za slovenski jezik. Če pa ne za slovenščino, pa vsaj za spoštovanje slovenske ustave! Mi res žagamo vejo, na kateri sedimo.«

Z vprašanjem smo se obrnili na dr. Kozma Ahačiča, predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Zaradi odsotnosti nas je usmeril do prof. dr. Andreje Žele, predsednice Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU, ki nam je sporočila: »Poslovanje organov poteka v uradnem jeziku RS, zato stranke svoje vloge vlagajo v uradnem jeziku RS. Vse drugo (tj. tovrstne spremembe, imenovane »poenostavitve«) so nepotrebne zastranitve za obe strani v postopku.« Sklenila je, da gre za njeno osebno mnenje, ki ni bilo usklajeno z ostalimi člani Komisije za slovenski jezik v javnosti.