Mednarodni indeks kaže zaskrbljujoč porast korupcije v Sloveniji

Privzeta profilna slika
Jani Lovšin

POSLUŠAJ ČLANEK

Slovenski indeks zaznave korupcije (CPI), ki ga vsako leto objavi mednarodna nevladna organizacija Transparency International, je zopet na zgodovinskem dnu. Po padcu za tri točke leta 2021 smo lani padli še za dodatno točko. Slednje seveda ni dobro, saj nižji kot je indeks, bolj je država skorumpirana in obratno. S 56 točkami od sto možnih se uvrščamo krepko pod povprečje razvitih držav.

Korupcija ima številne negativne učinke. Transparency International opozarja na povezanost s konflikti in varnostjo v državi, močno pa se zajeda tudi v gospodarski razvoj. V Sloveniji se zaradi korupcije po nekaterih ocenah na letni ravni izgubi 3,5 milijarde evrov.

Slovenija pod povprečjem razvitih držav, pri vrhu Skandinavci

S 56 točkami zaseda Slovenija 41. mesto med 180 državami, kar je najslabše do sedaj. Do najbolj drastičnega padca je prišlo sicer v letu 2013, ko smo izgubili štiri točke – toliko, kot v zadnjih dveh letih skupaj.

Vir: transparency.org
Vir: transparency.org

S tem se uvrščamo višje od svetovnega povprečja (43 točk) in nižje od povprečja razvitih držav: v članicah EU-ja je povprečna ocena za leto 2022 64 točk, v članicah OECD-ja pa 67 točk. So pa lani občutno nazadovale tudi nekatere države pri vrhu: Avstrija (71, -3), Luksemburg (77, -4) in Združeno Kraljestvo (73, -5).

CPI rangira 180 svetovnih držav glede na zaznavano korupcijo v javnem sektorju. Rezultati so rangirani na lestvici od 0 (visoka korupcija) do 100 (brez korupcije)


Slednja si je v poročilu prislužila posebno omembo, saj je ob izgubi petih točk padla z enajstega na osemnajsto mesto. "Oster padec ocene Združenega kraljestva gre razumeti kot obtožnico nedavnemu padcu standardov znotraj vlade in nadzora nad porabo davkoplačevalskega denarja. Na Downing Streetu bi morali zazvoniti alarmi."

Prvih šest mest na svetovni lestvici zasedajo Danska (90), Finska (87), Nova Zelandija (83), Norveška (84), Singapur in Švedska (obe 83). Na repu lestvice pa so Jemen (16), Venezuela (14), Južni Sudan, Sirija (obe 13) in na zadnjem mestu Somalija (12). V Evropski uniji imajo najslabši rezultat Romunija, Bolgarija in Madžarska (spodnja slika).

Indeks zaznave korupcije v Evropski uniji za leto 2022:


[caption id="attachment_378472" align="aligncenter" width="1492"] Vir: transparency.org[/caption]

KPK: Stopicljamo na mestu

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je po lanskih rezultatih zapisala, da se v Sloveniji po nekaterih ocenah na letni ravni izgubi 3,5 milijarde evrov, kar predstavlja 7,5 odstotka BDP-ja. "Posledično vsi skupaj izgubljamo na vseh ravneh – na področjih zdravstva, sociale, izobraževanja, pri hitrejšem razvoju države oziroma pri dvigu kakovosti življenja," so še zapisali.

Letos so opozorili na to, da nas počasi dohitevajo ali pa že prehitevajo države, ki so včasih – tudi gospodarsko – ostajale za nami, denimo Češka, Slovaška in Hrvaška. "Mi pa zgleda, kot da stopicljamo na mestu," pravi predsednik KPK, dr. Robert Šumi. Prepričan je, da dela komisija dobro, a da v jedro sistemske korupcije ne morejo poseči sami. "Na potezi je predvsem vlada: s spreminjanjem zakonodaje, z upoštevanjem naših priporočil in ne zgolj s strinjanjem z njimi, vodenjem z zgledom. Moralni kapital, da to stori, ima."

Vpliv korupcije na gospodarsko rast

Nevladna organizacija je v letošnjem poročilu poudarila povezanost korupcije s konflikti in varnostjo. Države, ki so uvrščene slabše, dosegajo slabše rezultate tudi na Globalnem indeksu miru. Korupcija je prepoznana kot vzrok in tudi kot posledica krhanja miru. Po eni strani spodkopava zaupanje v vlade in njihovo sposobnost, da zaščitijo javnost – kar vodi do večjih varnostnih groženj. Po drugi strani pa konflikt ustvarja priložnosti za korupcijo in onemogoča vladam, da jo obravnavajo.

Občuten pa je tudi vpliv korupcije na gospodarsko rast, saj – med drugim – izkrivlja tržne sile, kar vodi do napačne razporeditve virov. Ti se – skupaj s talenti – usmerjajo stran od najproduktivnejših dejavnosti. Kot kažejo empirične raziskave, je korelacija med korupcijo in BDP-jem visoka. Po eni od raziskav se BDP na prebivalca dolgoročno zniža za 17 odstotkov, ko se korupcija, merjena s CPI, poveča za eno standardno deviacijo.

[caption id="attachment_378488" align="aligncenter" width="462"] Vir: Corruption and economic growth[/caption]

Kako je indeks korupcije izmerjen in zakaj temelji na percepciji?

Indeks zaznavanja (oziroma percepcije) korupcije (Corruption Perceptions Index, CPI) je vodilni svetovni kazalnik korupcije v javnem sektorju. Izračunan je na podlagi trinajstih zunanjih baz podatkov, ki jih priskrbijo Svetovna banka, Svetovni gospodarski forum, politični inštituti in zasebna podjetja, ki se ukvarjajo z oceno tveganj in svetovanjem.

Na vprašanje, zakaj temelji indeks na percepciji ljudi, in ne na kakšnih bolj oprijemljivih podatkih, pri Transparency International odgovarjajo takole: »Običajno zajema korupcija nezakonite in prikrite dejavnosti, ki pridejo na dan šele s škandali ali sodnimi pregoni, zato jo je zelo težko izmeriti. Viri in ankete, ki sestavljajo CPI, temeljijo na skrbno oblikovanih in kalibriranih vprašalnikih, na katere odgovarjajo strokovnjaki in poslovneži.«
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

vzgoja, otroci, mobilni telefoni, digitalna tehnologija
Digitalni vrstniki
21. 7. 2024 ob 13:11
Film, Marija Magdalena
Marija Magdalena
21. 7. 2024 ob 9:30