Mednarodna študija: Primerljive številke smrtnosti zaradi covida v Sloveniji manj črne, kot se je prikazovalo

Od začetka epidemije covida-19 je bila slovenska vlada deležna kritik o slabem upravljanju krize, mnogo očitkov je letelo tudi na domnevno visoko smrtnost in slabe razmere v Domovih za ostarele, ki naj bi bili žarišča presežnih smrti v Sloveniji.

A nedavna študija priznane britanske medicinske revije The Lancet kaže drugače. Glede na objavljene zaključke se je Slovenija po presežnih smrtih zaradi covida namreč znašla v povprečju evropskih držav, očitke glede neprimernega ravnanja v DSO-jih pa je že pred časom ovrgla tudi Komisija RS za medicinsko etiko.

Cilj omenjene študije je bil ugotoviti delež presežnih smrti v posameznih državah v obdobju med 1. 1. 2020 in 31. 12. 2021 in njihovo povezavo s covidom-19. Presežne smrti so smrti, ki na nekem območju (državi) presegajo povprečno oziroma pričakovano število smrti iz preteklih let.

V Sloveniji je bilo po podatkih raziskave zabeleženih 5.590 smrti, povezanih s covidom-19. To znaša 144 smrti na 100.000 prebivalcev. Precej primerljivih držav se je v tem oziru odrezala slabše: na Madžarskem je bilo takšnih primerov 217, na Slovaškem 163 in na Češkem 156,7. Nekoliko boljšo statistiko imajo Poljaki (135) in Srbi (77,7). Med sosednjimi državami omenimo še boljši Avstrijo z 88,7 in Italijo s 120,6 ter Hrvaško s 156,7 primeri.

Študija se osredotoča na presežne smrti, ki jih je bilo v Sloveniji v omenjenem obdobju 6.980, kar pomeni 179,9 na 100.000 prebivalcev. Vidimo, da je bila presežna smrtnost večja od smrtnosti zaradi covida-19; Slovenija med tema dejavnikoma beleži razmerje 1,25. Nižje, kot je to razmerje, več presežnih smrti je bilo posledica covida in ne drugih dejavnikov. Presenetljive statistike na tem področju beleži predvsem Srbija, kjer naj bi ob 12.700 umrlih za covidom beležili kar 37.400 več umrlih od pričakovanih (količnik 2,95). Domnevamo lahko, da v Srbiji večine presežnih smrti niso povezali z epidemijo. Na drugi strani pa velja omeniti Islandijo, kjer je v obravnavanem času umrlo 314 ljudi manj od "pričakovanj".

Omenjeni podatki Slovenijo med evropskimi državami postavljajo na 14. mesto, kar nas postavlja v zgornji del lestvice evropskih držav. Kljub temu so bile ob izbruhu epidemije v javnosti večkrat slišane kritike o visoki umrljivosti zaradi neustreznega odzivanja pristojnih.

Obravnava okuženih v domovih za ostarele strokovno ustrezna

Ob izpostavljenih DSO-jih je bil morda najbolj na udaru tisti v Šmarju pri Jelšah, ki je znan po visoki povprečni starosti oskrbovancev. Tam so imeli v prvem tednu po zaznani prvi okužbi že 22 okuženih, pristojni so tedaj tudi domnevali, da je takšnih primerov še več. Spomnimo, v začetku prvega vala so mediji poročali o precej smrtih zaradi epidemije iz šmarske občine.

Kljub temu, da se je v medijih veliko pisalo o domnevno neustrezni zdravstveni oskrbi starejših v domovih, leva opozicija pa je celo govorila o "seznamih smrti", je strokovni nadzor v Domu starejših v Šmarju pri Jelšah pokazal, da so bili vsi pacienti glede na razmere obravnavani ustrezno.

Enako je ugotovila tudi Komisija RS za medicinsko etiko, ki v poročilu o poteku epidemije v prvem, najhujšem valu v Sloveniji, opozarja, da je umrljivost med starejšimi posledica krhkosti imunskega sistema starejših.

"V slovenski družbi se z visokim indeksom staranja hitro povečuje število starih več kot 80 let, v DSO pa je četrtina stanovalcev že prekoračila 90 let življenja," navaja Komisija in pojasni, da naravna smrtnost stanovalcev DSO povsod presega smrtnost na nacionalni ravni. "V Sloveniji živi v 102 DSO približno 21.000 stanovalcev in med epidemijo je bil v večini DSO s sprejetimi ukrepi in prizadevnostjo zaposlenih vnos virusa preprečen."

Število umrlih varovancev domov za starejše v prvem valu se sklada s številom umrlih v drugih okoljih, še poudarja poročilo. Vidimo, da tako mednarodna statistika kot tudi domača stroka zavračata očitke o neustreznem ravnanju pristojnih.