Med krvavo vojno in nepravičnim mirom

Rok Frelih
vir: @UkrainianNews24

Ukrajinsko bojišče ne sameva in kljub nekoliko manjšim premikom od pričakovanih še naprej kroji usodo svetovne politike. Ne le, da globoko zaznamuje vse bolj kaotično dogajanje znotraj Rusije, obenem se v odnosu do vojne zrcalijo tako ruske kot ameriške predsedniške volitve, ki naj bi se odvile v prihodnjem letu.

Trenutno največjo pozornost vzbuja ukrajinski napad na krimski most, ki preko Kerške ožine predstavlja vez zasedenega polotoka z Rusijo. Stroka se strinja, da bo (tudi vojaška logistika) nekaj časa močno omejena, in napad na most ni prvi. Ukrajina ga torej lahko doseže in ima kapacitete, da ga poškoduje. Če bi te kapacitete uporabila v pomnoženem številu, bi most lahko trajno onesposobila in okupatorskim silam s tem zadala precejšen udarec.

Ker tega ne stori, je moč sklepati, da v ozadju med sprtima stranema obstajajo nekakšni dogovori, kaj je v pričujoči vojni "dovoljeno" početi in kaj ne; nekaterih rdečih črt se po zakulisnih gentlemanskih dogovorih pač ne prestopa. A to ni odvisno od volje Kijeva, pač pa od tistih, od katerih je odvisen Kijev.

Sicer se stanje na fronti nagiba v korist Ukrajincev. Inštitut ISW ocenjuje, da je slednjim v dobrem mesecu protiofenzive uspelo osvoboditi dobrih 250 kvadratnih kilometrov ozemlja, medtem ko Rusi izgubljajo pobudo. Drži pa, kot so povedali najvišji predstavniki ukrajinske vojske in oblasti, da protiofenziva poteka počasneje, kot je bilo sprva načrtovano.
Z vidika kadrov bi bila potrebna mobilizacija, a bi bila za Putina politično tvegana.

Ukrajinci imajo pred seboj še dobra dva meseca časa, preden se začne jesenski dež, in glede na dosedanji tempo napredovanja lahko ocenimo, da bo Surovikinova linija čez prihodnjo zimo vzdržala. A kot je znano, poleg minskih polj osvoboditeljem težave povzroča tudi pomanjkanje artilerijskega streliva, saj Zahod ni zmožen dobaviti zadostnih količin. Nekaj sprememb bi v dinamiko bojev lahko prinesle napovedane dobave kasetnega streliva (artilerijskega, in ne letalskih bomb, kot si zmotno predstavlja večina javnosti).

Hkrati se Rusi soočajo z velikim kadrovskim primanjkljajem in logističnimi težavami. Z vidika  kadrov bi bila potrebna mobilizacija, a bi bila za Putina politično tvegana. Obenem pa narašča dolg Rusije do Kitajske in Irana in slišati je, da ga kremeljski režim ne odplačuje tako, kot je bilo dogovorjeno. Vemo, kaj v dani konstelaciji to pomeni.
Vse bolj jasno postaja, da so Ukrajinci s svojo vztrajnostjo Rusom bolj kot v ozemeljskem smislu zadali udarce v smislu organizacije in politike.

Kakorkoli, vse bolj jasno postaja, da so Ukrajinci s svojo vztrajnostjo Rusom bolj kot v ozemeljskem smislu zadali udarce v smislu organizacije in politike. Medtem ko se Wagner po najbolj verjetnih predvidevanjih vključuje v rusko – beloruske oborožene strukture, v ruskih vrstah še vedno potekajo čistke.

Kdo je poslušen Kremlju in kdo ne? Dobra stara ruska paranoja tako povzroča razkroj v liniji poveljevanja, kar se odraža v neučinkovitosti na bojišču. Poleg tega je politično ozračje v Rusiji pod pokrovko propagande vse bolj pregreto in Putin si obupno želi konsolidacije. Da ne bo nesporazuma, ne govorim toliko o tistih nasprotnikih Kremlja, ki želijo vojno končati, pač pa o tistih, ki oblasti očitajo nesposobnost in želijo nasilje stopnjevati.

Pred prihajajočimi predsedniškimi volitvami so se zato že začele aktivnosti podajanja lažnih novic v medijih in nadzora družbenih omrežij. Putin pač mora zmagati in glede na konkurenco je za cel svet najverjetneje bolje, da zmaga on kot kdo drug. Slutimo pa lahko, da bo predvolilni čas zaznamovan z zatiranjem kritikov njegovega režima, kar pa bo sprožilo najverjetneje še večji razkroj v družbi in politiki.

Velik vpliv na potek vojne pa bo imel tudi rezultat ameriških predsedniških volitev. Trenutno kaže na zmago republikancev in nihče od najverjetnejših zmagovalcev, niti Trump niti DeSantis, ni pretirano naklonjen nadaljevanju vojne. Trump, denimo, je jasno povedal, da se bo zavzemal za končanje vojne. To bi Ukrajincem sicer prineslo mir, a ne pravičnega, kakršnega si želijo oblasti v Kijevu. Za Ukrajino in njene ljudi noben od trenutno verjetnih scenarijev ni dober.

 

 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Zmago Jelinčič Plemeniti in Tomaž Krajnc, SNS: Namen levičarjev je uničiti Slovenijo in slovenski narod
  • 06. 03. 2026
[Video] Jelko Kacin: Ko država onesposobi policijo, dviga roko sama nase (Vroča tema, 3. 12. 2025)
  • 03. 12. 2025
Panika v parku mamil
  • 24. 04. 2026

Ekskluzivno za naročnike

Kanal C0: ko varnostniki postanejo nevarni
24. 4. 2026 ob 12:01
Panika v parku mamil
24. 4. 2026 ob 6:00
Zemlja, hvala!
22. 4. 2026 ob 8:54
Vse naročniške vsebine