Mala vojna za osamosvojitev od Tita v Radencih

Uredništvo
Vir foto: radenci.si, Facebook, Wikipedia
POSLUŠAJ ČLANEK
Ustavno sodišče RS je oktobra 2011, na pobudo podmladka NSi, soglasno preprečilo namero županu Zoranu Jankoviću, da nekdanjega komunističnega samodržca Josipa Broza počasti s tem, da po njem poimenuje novo ljubljansko avenijo.

Župan in večina občinskega sveta občine Radenci tokrat bijejo kanček drugačno bitko v tehničnem smislu, a povsem enako v duhu in vsebini odločitve US izpred desetletja; spremeniti namreč nameravajo že obstoječe ime Titove ceste v Cesto osamosvojitve Slovenije.

Pri tem so doživeli odpor 127 občanov Radencev, ki zahtevajo referendum. Mala vojna se trenutno bije na sodiščih, kjer so slednji dosegli mini zmago v črkobralstvu na Ustavnem sodišču, ki pa sama po sebi še ne pomeni ničesar.

Župan Roman Leljak medtem napoveduje, da bo na naslednji seji predlagal izvedbo referenduma, s katerem bodo odločili o preimenovanju ulice in s tem preprečil, da stroški pravdanja bremenijo občinski proračun. 

Potem ko je občinski svet Občine Radenci maja z odlokom Titovo cesto preimenoval v Cesto osamosvojitve Slovenije, so Leljakovi politični nasprotniki najprej vložili peticijo približno 500 občanov proti spremembi, nato pa še formalno-pravno pobudo 127 podpisnikov za referendum o odloku. Leljak je pobudo za referendum zavrnil, ker po njegovem mnenju ni bila vložena v skladu z zakonodajo, pobudniki pa so se glede tega pritožili na upravno sodišče.

Še preden je to odločilo, je zdaj ustavno sodišče na predlog pobudnika referenduma, Franca Vukajča zadržalo občinski odlok o imenovanju ulic, trgov in naselij v Občini Radenci vse do končne odločitve glede referendumske pobude. Odlok je sicer po vložitvi zahteve za referendum s sklepom zadržal že sam župan, a pobudniki so prepričani, da je to storil na pravno neustrezen način. Temu je zdaj, s sedmimi glasovi za in dvema proti, pritrdilo tudi Ustavno sodišče.



Spor glede zadržanja odloka

Pobudnik za ustavno presojo Franc Vulajč je v pritožbi na ustavno sodišče trdil, da predlog ni bil deležen ustrezne javne obravnave. Opravljeno je namreč bilo zgolj posvetovanje za preimenovanje Titove ceste v Cesto dr. Anteja Šarića, ne pa o spremembi Titove ceste v Cesto osamosvojitve Slovenije. Predhodnega posvetovanja o spremembi Titove ceste v Cesto osamosvojitve Slovenije pa naj ne bi bilo.

Obenem naj bi župan kljub temu, da je vedel, da bodo občani proti preimenovanju vložili vlogo za razpis referenduma, odlok objavil v Uradnem glasilu slovenskih občin. Občina je v odgovor na pritožbo ustavnemu sodišču dejala, da je župan v skladu 46. členom zakona o lokalni samoupravi že sam zadržal izvajanje odloka, zato tak sklep sodišča ni potreben. Kljub županovemu zagotovilu pa je sodišče ugotovilo, da sklep ni bil preklican na ustrezen način v Uradnem glasilu slovenskih občin, zato je to storilo samo.

Pri tem je ugotovilo, da zaradi tega nikakor ne morejo nastati težko popravljive posledice, saj poimenovanje Titova cesta velja že od leta 1979. Bi pa te lahko nastale z morebitno uveljavitvijo sklepa, "če bi bila naknadno ugotovljena njegova protiustavnost oziroma nezakonitost. V primeru kasnejše razveljavitve oziroma odprave Odloka bi namreč z njegovo izvršitvijo nastali nepotrebni stroški tako za stanovalce kot za Občino (plačilo menjave dokumentov, hišnih in uličnih označb ter dela, ki je za to potrebno)."

Leljak: Zakaj je ustavno sodišče prehitelo upravno?


Na poseg ustavnega sodišča se je na Facebooku odzval tudi župan Radencev Roman Leljak. Kot poudarja, je ustavno sodišče zadržalo izvajanje odloka kljub temu, da ga je po uradni dolžnosti zadržal tudi sam, o postopku pa tudi odloča Upravno sodišče.

"Osebno mi je nerazumno, da je Ustavno sodišče preskočilo Upravno sodišče. Ali gre pri tem za nezaupanje Upravnemu sodišču ali pa dogovor med sodišči, kar bi bila huda kršitev načela pravne zakonitosti."

Vse to pa po Leljakovih besedah občini povzroča velike stroške z odvetniki. Pravni postopek bi lahko trajal leto in več.

Roman Leljak: Praksa Ustavnega sodišče je, da zavrača vse, če niso izrabljena vsa pravna sredstva. Tokrat ne ... bojijo se, da bi Upravno sodišče sledilo občini. Izraba moči zadnjega pri delitvi pravice ni demokratično in je zloraba sodne veje oblasti.


Zato je župan zapisal, da bo verjetno občinskemu svetu na naslednji seji predlagal, da Odlok o preimenovanju Titove ceste odpravijo in izvedejo referendum, na katerem bodo odločili o imenu ulice. Referendum bi izvedli spomladi 2021 leta.

"Strošek z referendumom bi bil bistveno manjši kot strošek pravdanja, ob dejstvu, da nimamo zagotovil o pravičnem delovanju pravne države. Čudi, da je sedem ustavnih sodnikov v nasprotju s svojo dosedanjo prasko kljub neizkoriščenju pravnih sredstev prehitelo sodnike Upravnega sodišča in so zaščitili Titovo cesto," je zaključil Leljak.

Na račun župana Leljaka se je sicer vsula serija žaljivk. Na e-pošto je prejel grožnjo z napisom "crkni ustaško govno". Za ustaša pa ga je označil tudi nekdanji podžupan Radencev.

Vir : Facebook Romana Leljaka

Ustavni sodniki: zadeva "Titova cesta v Ljubljani" z današnjo odločbo ni povezana


Ob sprejetem sklepu ustavno sodišče opozarja tudi na do, da je preimenovanje ulice  neodvisno od odločbe iz leta 2011, ko je to v odmevni zadevi zavrnilo imenovanje Titove ulice v Ljubljani. Takratna odločba se namreč nanaša zgolj na imenovanje novih ulic, v primeru starejših poimenovanj, kot je v primeru Radencev, pa nanje tudi po takratnem sklepu US nima vpliva.

Po mnenju pravnikov je takšen sklep ustavnega sodišča skladen z dosedanjo prakso. Ustava namreč močno ščiti pravico državljanov do referenduma. Obenem pa obstoječe poimenovanje Titova cesta zaenkrat ustavno ni sporno, saj je ustavno sodišče že leta 2011 izrecno poudarilo, da obstoječa imena niso bila predmet ustavne pritožbe. Kajti na problematičnost imenovanj ulic po funkcionarjih preteklega režima se zaenkrat ni pritožil še nihče.

A tudi tokrat se vsi pravniki ne strinjajo:





KOMENTAR: Uredništvo
Če ne ustavno sodišče, bodo osamosvojitev morali izpeljati ljudje
Roman Leljak je decembra 2018 v drugem krogu tesno, za 143 glasov v občini s 4.400 volilnimi upravičenci, porazil kandidata SD Emila Šmida ter postal župan Radencev. V 16 članskem občinskem svetu pa ima 4 svoje predstavnike, a očitno večino za preimenovanje ulice. A očitno je tudi, da ima močno in agresivno lokalno opozicijo. Zato ne čudi, da so pri osamosvajanju Radencev od Titove ulice tako "zapeli". Politična levica namreč, ne glede na to, koliko se sklicuje na vrednote demokracije, pravne države in človekovih pravic, še vedno čuti naklonjenost in pripadnost do režima, ki je vse to eklatantno kršil - sicer ne njim samim, temveč njihovim političnim in ideološkim nasprotnikom. Ali lahko podobne simpatije do avtoritarnega nedemokratičnega režima pripišemo tudi večini sodnikov ustavnega sodišča, je na podlagi obstoječe odločitve težko zagotovo sklepati. Nenavadno pa je, da so v sklepu o zadržanju izvrševanju odloka čutili potrebo po obrazložitvi, da ta zadeva nikakor ni enaka prepovedi Titove ceste v Ljubljani, saj to vprašanje sploh ni bilo predmet postopka, kar sicer v razlagi ugotavljajo tudi sami. Iz odločitve, da se v razlago razlike vendarle spustijo, pa bi lahko dobili občutek, da se s samim duhom obeh vprašanj, ki pa je v svojem bistvu vendarle enak in zaobjema odnos do spoštovanja človekovega dostojanstva, ne strinjajo povsem. Za razliko od sodnikov Šorlija in Jakliča, ki sta se ponovno znašla na drugem bregu večinskega mnenja ustavnih sodnikov. Kakorkoli, prav zanimivo bo videti, ali je duh spoštovanja človekovega dostojanstva, kot ga zagotavlja 21. člen Ustave RS, dovolj močan med občani Radencev, da bodo zgodovinsko resnico znali ustrezno ovrednotiti ter raje počastiti slovensko osamosvojitev kot obdržati simbol ene največjih stranpoti v zgodovini slovenskega naroda.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Preminil je eden izmed zadnjih Čedermacev - gospod Gašper Rudolf
  • 28. 07. 2024
»Čas je, da ob 80. obletnici konca II. sv. vojne dostojno pokopljemo vse Slovenke in Slovence in druge ljudi, ki doslej niso imeli pravice do groba.«
  • 05. 07. 2024
Vlada predlaga zaostritev zakona o javnem redu in miru
  • 12. 07. 2024