Krek ob obletnici epidemije opozarja na vse manj epidemiologov

Privzeta profilna slika
Tina S. Bertoncelj
Vir: pixabay

Jutri bo pet let od tega, ko je minister za zdravje Aleš Šabeder na podlagi 7. člena zakona o nalezljivih boleznih zaradi naraščanja števila okužb s koronavirusom razglasil epidemijo covid-19. Tistega dne smo imeli v Sloveniji 96 primerov okužbe s koronavirusom. Podlaga za razglasitev epidemije je bilo strokovno mnenje NIJZ. Dan pred tem je pandemijo razglasila tudi Svetovna zdravstvena organizacija.

Infektologi so 12. marca 2020 pozvali k strogim ukrepom v naslednjih dneh in tednih, ki so bili ključni za omejitev koronavirusa. Slovenija je sprejela ukrepe zaprtja varstveno-izobraževalnih ustanov, omejevanja prehodov na meji z Italijo, umirjanja javnega življenja in dela na domu. Poleg Slovenije je so se tudi vse ostale države EU usmerile v podobne ukrepe. Poleg tega je v Sloveniji začela veljati tudi odredba o omejitvi določenih pravic zdravstvenih delavcev in sodelavcev, to prepovedalo se je koriščenje letnega dopusta, omejilo pravica do stavke in pravica do udeležbe na usposabljanjih in izobraževanjih na okuženih ali neposredno ogroženih območjih. Takratna direktorica NIJZ Nina Pirnat je poudarila higienske ukrepe – natančno umivanje rok, kašljanje v rokav, izogibanje telesnim stikom.

Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je sporočil, da je aktiviran državni načrt za lažje izvajanje nekaterih aktivnosti in koordinacijo ukrepov. Predstojnik Katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo Janez Tomažič je opozoril, da je virus zelo nalezljiv in pozval k zadrževanju doma. Premier Marjan Šarec, ki je opravljal tekoče posle, je ministrstvoma za zdravje in izobraževanje naročil, naj pripravita vse potrebno, da se s ponedeljkom zaprejo vzgojno-izobraževalne ustanove. Kandidat za nov mandat gospodarskega ministra Zdravko Počivalšek je napovedal dopolnitev ukrepov za pomoč gospodarstvu zaradi koronavirusa. Takratni predsednik republike Borut Pahor je državljane pozval, naj dosledno spoštujejo navodila in priporočila pristojnih oblasti in služb. Poudaril je, da smo se znašli v položaju, ko smo še bolj odvisni drug od drugega.

Začetki v decembru 2019

Spomnimo. Na Kitajskem so prvo smrtno žrtev dotlej neznane bolezni potrdili v začetku januarja 2020. Bolezen so sicer prvič zabeležili že decembra 2019. V italijanskem Bergamu je bil februarja 2020 eden največjih izbruhov pandemije po njenem prihodu v Evropo – med februarjem in aprilom je bilo skoraj 6.000 smrtnih žrtev, po nekaterih ocenah tudi zato, ker niso takoj uvedli karantene. V Sloveniji so prvi primer okužbe s koronavirusom potrdili 4. marca. Prvo smrtno žrtev je covid-19 v Sloveniji terjal 14. marca. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so od pojava prvih okužb doslej uradno zabeležili okoli 777 milijonov primerov okužb in več kot sedem milijonov smrtnih žrtev. 

Prva razglasitev epidemije je trajala 80 dni, do konca maja. V prvem epidemičnem valu je skupaj umrlo nekaj več kot sto ljudi – strogi ukrepi so bili relativno uspešni. V drugem epidemičnem valu, ki je prišel jeseni in pozimi, pa je bilo smrtnih žrtev veliko več, do srede februarja je umrlo več kot 4 tisoč ljudi. Sledilo je nekaj zatišja, novi val je ponovno prišel spomladi, četrti val pa v drugi polovici 2021.

Cepljenje proti covidu-19 se je v Sloveniji začelo 27. decembra 2020, od sredine maja 2021 pa je bilo cepljenje proti covidu-19 na voljo za vse prebivalce. »Epidemije ni konec. To je treba jasno povedati, čeprav se nekateri obnašajo tako, kot da je konec,« je decembra 2021 opozoril direktor NIJZ dr. Milan Krek, ki je napovedal, da se bo število okuženih v vseh državah povečevalo, predvsem pa v tistih, ki so slabše precepljene. Konec leta 2021 je Slovenijo zajel še peti val epidemije, 25. januarja 2022 pa so zabeležili kar 17.494 potrjenih okužb.

Foto: Posnetek zaslona

Krek: Slovenija je bila popolnoma nepripravljena na epidemijo

Dr. Milana Kreka smo vprašali, kako se spominja časa epidemije. Povedal nam je, da je bila Slovenija popolnoma nepripravljena na epidemijo, enako velja za NIJZ. »Če se spomnite, so na NIJZ še konec januarja razlagali, da se epidemija pri nas ne more razviti,« je spomnil. »Potem so se nam zgodile velike okužbe v domovih, ker je zdravnik, ki je prišel s smučanja v Avstriji, vprašal na NIJZ, ali gre lahko delati – odgovorili so mu, da lahko,« je še spomnil Krek, ki so mu nekateri takrat očitali, da dela paniko. Spomnil je, da nismo imeli ne mask ne respiratorjev, poleg tega tudi nismo vedeli, kako ravnati. Krek je opisal sestanek, ki je marca potekal v Cankarjevem domu, Janez Janša se je tam dobil z zdravniki. »Pol dvorane je jokalo, povedali so, da nimajo ničesar,« je pripovedoval, da niso imeli niti osnovnih pripomočkov za zaščito. Prav tako niso imeli nikakršnih podatkov. Edini, ki je v tistem trenutku zbiral podatke, je bil Inštitut Jožef Štefan. »Kot NIJZ smo takrat na celi črti odpovedali,« je Krek ocenil in dodal, da inštitut takrat ni znal prevzeti naloge, za katero je plačan. Ukrepe je nato prevzela dr. Bojana Beović.

»Mislim, da smo v skladu s tem, kar smo dobili, odlično odigrali vlogo.«

»Leta 2017 smo imeli nadzor Agencije za nalezljive bolezni, točno so nam povedali, kaj moramo narediti, ničesar od tega nismo naredili,« je bil kritičen, da nas je zato epidemija dobila popolnoma nepripravljene. Ko je Krek maja prevzel vodenje NIJZ, je bil sistem v čistem razsulu, v veliko pomoč mu je bil dr. Miroslav Petrovec – z njim so nato uspeli vzpostaviti prvo bazo za pridobivanje podatkov. »Mi smo takrat delali s papirjem in svinčnikom,« je opomnil Krek. Kljub vsemu pa smo bili po Krekovi oceni v epidemiji zelo uspešni, kar po njegovih besedah potrjuje tudi zadnja študija WHO. Tudi ekonomsko je Slovenija izredno dobro preživela epidemijo, po Krekovih besedah predvsem zato, ker je zdravstvo dobro delovalo. »Že tako atrofirano zdravstvo smo uspeli organizirati v dobro in kompaktno ekipo, ki je ljudem nudila vse storitve,« je povedal in dodal, da so imeli bolniki praktično vse nujne preglede, onkološki bolniki tudi redne preglede. »Mislim, da smo v skladu s tem, kar smo dobili, odlično odigrali vlogo,« je ocenil in dodal, da nam to priznavajo tudi po svetu.

Ob tem je treba spomniti, da so med epidemijo potekali tudi množični protesti, kar prav gotovo ni pripomoglo v dani situaciji. »Tudi mene so napadali, pa me prej nikoli niso. Razložili so mi, da zato, ker naj bi bil Janšev,« je Krek povedal in poudaril, da je bil na svoj položaj redno imenovan. Šele s to ekipo, ki sem jo jaz vodil, smo postali dostojen sogovornik vsem ostalim strokam, dostojen sogovornik z vlado, ministrstvi in vsemi ostalimi,« je poudaril Krek, da tako dobrega sodelovanja nikoli prej niso imeli in vprašanje, če ga bodo imeli še kdaj. Z ministri so komunicirali tudi ob 10.00 uri zvečer, ko so jim predajali najnovejše podatke. »Umiralo nam je po 56 ljudi na dan, seveda nisem mogel razlagati, da ta virus ni nič hudega,« se je odzval na takratne kritike, da dela paniko. »Bile so izredne razmere, vsak dan se je bilo treba boriti 24 ur na dan,« je opomnil, da se je bilo treba vsak večer odločiti, kako bo potekal naslednji dan. Niso hodili razpravljati v parlament, v izrednih razmerah se je o ukrepih treba odločati po hitrem postopku in strokovno.

Pri naslednji epidemiji bi bilo lahko še hujše, ker ni kadra

»Ko ljudje sedaj govorijo, da je bila to le navadna gripa, se dobesedno delajo norca iz ljudi, ki so umrli zaradi covida,« je bil jasen. Ali smo se iz te epidemije kaj naučili, smo sedaj pripravljeni? Dr. Krek je takrat vzpostavil center za zgodnje odzivanje, ki se po potrebi avtomatsko poveže z ostalimi odločevalci – kar se mu zdi zelo dobra nadgradnja. Spoznali so, da je ročno vodenje evidenc preživeto in zdaj končno postavljajo isti sistem še za ostala področja. So pa po drugi strani tudi ugotovili, da nimajo dovolj strokovnjakov – vendar pa po njegovih besedah nihče ne dela na tem, da bi jih bilo več. »Premalo je ljudi in kar nekaj se jih bo v kratkem tudi upokojilo – med njimi tudi epidemiologi,« je Krek opozoril, da bi bilo pri naslednji epidemiji lahko še hujše, saj ni dovolj kadrovskega bazena. »Ne vem kako bi to izpeljali, ker novih epidemiologov ni, poleg tega imamo vsako leto več ostarelih,« je Krek predlagal, da bi bilo zelo dobro, če bi se resno lotili cepljena proti gripi, za ogrožene skupine se še vedno priporoča cepljenje proti covidu. Poleg tega ne razume, zakaj ljudje celo po več dni ležijo po hodnikih, medtem ko so bili med covidom na oddelkih. »Bojim se nove epidemije, ker bomo ponovno nepripravljeni,« je povedal Krek. »Smo se kaj naučili? Nič,« je Krek kritično opozoril, da bomo očitno ponavljali isto lekcijo. Konec koncev pa so tudi varnostne razmere vse bolj napete, je še opomnil Krek – zanimivo bi bilo videti, koliko možnosti imajo po bolnišnicah, da spravijo ljudi na varno, v kletne prostore. »Ne delam panike, povem tako, kot je,« je bil odločen Krek.

Izbrano za naročnike
Še danes se hvalijo z uničevanjem Slovenije (9. del)
Voda na mlin levici ali kaj je tega treba
Podjetni koraki do nove zgodbe o uspehu
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

pxv0r_shutterstock-736690825.jpg
Pred 34 leti si je slovenska osamosvojitev nadela krono
  • 15. 01. 2026
Kolaboracija in propaganda (10. del): Kolaboracija z okupatorjem: kaj pravi o tem mednarodno pravo?
  • 17. 04. 2026
Je zahodna civilizacija na robu propada? Če verjamemo Glubbu, slabo kaže
  • 16. 04. 2026