Ob obletnici Majniške deklaracije: Državo imamo, a načrtno se zaničuje spomin na njene začetke

Hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda. Tako so na pred 37 leti zapisali avtorji Majniške deklaracije. Dokument, ki ga je na današnji dan leta 1989 na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral Tone Pavček, je veliko več kot zgodovinski mejnik, temveč predstavlja tudi preizkus zrelosti družbe.

Zborovanje v podporo četverici

Pol leta pred padcem Berlinskega zidu, 8. maja 1989, je v središču prestolnice potekalo množično protestno zborovanje v podporo četverici iz afere JBTZ. Obenem pa je šlo za odprto sejo ZSMS, na kateri je bila prebrana politična izjava, ki so jo oblikovale prve slovenske opozicijske politične stranke in s katero so prvič odločno zahtevale suvereno in demokratično državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope.

Kot beremo na straneh Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, je bila povod za protestno zborovanje aretacija Janeza Janše, Davida Tasiča, Francija Zavrla in Ivana Borštnerja oz. proces proti četverici JBTZ, ki jih je 31. maja 1988 aretirala Služba državne varnosti zaradi domnevne izdaje vojaške skrivnosti.

Iz Ruplove pisarne v zgodovino

Ključni zahtevi zborovanja sta bili obnova procesa proti četverici in sprememba jugoslovanske ustave. Majniško deklaracijo je prebral pesnik Tone Pavček, dva dneva pozneje pa je bila objavljena tudi v časopisu Delo.

Politični dokument je nastal v pisarni dr. Dimitrija Rupla aprila 1989, na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (pozneje FDV), podpisniki pa so bili Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev. Naslov deklaracije je povzet po znameniti deklaraciji iz leta 1917, ki jo je v dunajskem parlamentu prebral dr. Anton Korošec.

Prva Majniška deklaracija je leta 1917 napovedala konec Avstro-Ogrske monarhije in začetek Kraljevine Jugoslavije, druga Majniška deklaracija, napisana 72 let pozneje, pa je napovedala konec socialistične Jugoslavije in začetek samostojne slovenske države. Dogodki leta 1989 so privedli do prvih demokratičnih volitev, do plebiscita, do odločitve o osamosvojitvi Slovenije ter mednarodnega priznanja Slovenije.

»Zaničuje se osamosvojitvene dogodke«

»Ni naključje, da je bila prav kultura med prvimi pobudnicami in nosilkami slovenskega demokratičnega prebujenja: beseda pisateljev, pesnikov, skladateljev in drugih umetnikov je javno izrekla tisto, kar je zorelo v narodu,« so ob obletnici zapisali v stranki SDS. Kot so spomnili, je bila z Majniško deklaracijo izražena zahteva po suvereni državi slovenskega naroda, ki lahko temelji le na spoštovanju človekovih pravic, demokraciji, pluralizmu ter družbeni ureditvi, ki zagotavlja duhovno in gmotno blaginjo.

Danes Slovenci državo imamo, a kot opozarjajo v SDS, se žal načrtno briše spomin na začetke demokratičnih procesov, zaničuje osamosvojitvene dogodke in celo človeške žrtve. Zanika se temeljna dejanja za ustanovitev samostojne države.

Kdor spoštuje korenine, lahko gradi prihodnost

A naše suverenosti ne predstavljata le ustava in zastava, temveč se le-ta odraža v sposobnosti, da »demokracijo varujemo pred cinizmom, slovensko besedo pred zaničevanjem, skupno dobro pred ozkimi koristmi, kulturo pa pred razvrednotenjem v ideološko orodje ali aktivistične akcije«. Kultura namreč ni okras države, temveč njen duhovni temelj. Kulturni forum SDS zato ob obletnici Majniške deklaracije poziva k razmisleku, kaj danes pomeni živeti in delovati v samostojni državi slovenskega naroda.

Ni dvoma, da blaginja v državi temelji na gospodarskem razvoju in, kot je zapisano v Majniški deklaraciji, v skladu z naravnimi danostmi in človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. A ključno je, da se znova zavemo, da prihodnost naroda ni zgolj politično-ekonomski projekt, temveč predvsem kulturna zaveza vsakega posameznika slovenskemu jeziku, tradiciji in dediščini. »Le narod, ki pozna in spoštuje svoje korenine, lahko samozavestno gradi svojo prihodnost,« so še navedli v SDS.