Konec 80 let starega zavezništva?

Friedrich Merz. Vir: Profimedia

Ob tretji obletnici invazije Rusije na Ukrajino se zdi, da je Evropa pred največjim izzivom po koncu druge svetovne vojne. Če se ob obračanju ZDA stran od Evropske unije ta ne bo bolj tesno povezala, se oborožila, gospodarsko okrepila, postala konkurenčnejša in energetsko bistveno bolj razumna, utegnemo biti priče njenemu razpadu. 

V desetletjih po največji moriji v evropski zgodovini so varnost stari celini zagotavljale predvsem ZDA v okviru zavezništva Nato. Tudi gospodarski napredek Evrope je bil v sozvočju z interesi ZDA. Na drugi strani je bil komunistični »imperij zla«, imenovan Sovjetska zveza, ki na koncu ni bila vojaško, pač pa gospodarsko poražena. Toda Rusija kot naslednica imperija zla se ni nikoli demokratizirala, kot se je na primer Nemčija od nacizma ali večji del Vzhodne Evrope od komunizma. Že četrt stoletja je tam na oblasti nekdanji aparatčik zloglasne politične policije KGB, ki ponazarja njegov mentalni sklop. Kljub njegovi brutalni agresiji na Ukrajino (ta je v treh letih po oceni BBC-ja odnesla že 165.000 ukrajinskih in ruskih življenj) je pri ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu bolj verodostojen sogovornik o prihodnosti Ukrajine kot Evropska unija. Za mnoge politike v EU je bil šokanten nedavni govor ameriškega podpredsednika Vancea na varnostni konferenci v Münchnu. Evropskim voditeljem je pridigal o demokraciji, pomenu svobode izražanja, očital jim je premajhno obrambno sposobnost (prenizke investicije v obrambo), predvsem pa je poudaril, da največja grožnja evropski demokraciji ni zunanja (Rusija ali Kitajska), temveč notranja: množične ilegalne migracije in omejevanje svobode govora. 

Verjetnemu novemu nemškemu kanclerju Friedrichu Merzu iz krščanskodemokratske unije CDU/CSU, ki je zmagala na parlamentarnih volitvah v tej najštevilčnejši in gospodarsko najmočnejši državi EU, gre žal verjeti, ko pravi, da ZDA (vsaj trenutno) ni prav dosti mar za usodo Evrope. Kot svojo prednostno nalogo, ko prevzame vladanje, si je zadal čim prej okrepiti našo celino. Upajmo, da to vsebuje konec nesprejemljivo popustljivega odnosa do nezakonitih migracij zlasti iz islamskega sveta, konec nesmotrnega zelenega prehoda, ki slabi evropsko industrijsko/energetsko konkurenčnost, ponoven zagon nemških jedrskih elektrarn, zaton prebujenske ideologije. Potrebujemo povečanje investicij v evropsko varnost. Merz se celo sprašuje, ali bo Nato konec junija ob vrhu zavezništva še vedno obstajal v svoji sedanji obliki ali pa bo treba veliko hitreje vzpostaviti neodvisne evropske obrambne zmogljivosti. Za nemško javno televizijo ZDF je povedal, da Američani ne le, da puščajo Evropo samo, ampak delujejo proti njej. Skrb zbujajoče so njegove besede, da se bo morala Nemčija sprijazniti z možnostjo, da Trump morda ne bo več brezpogojno spoštoval zavezniške obrambne klavzule Nata (o tem, da je napad na eno članico Nata napad na vse). ZDA se bodo pod Trumpom osredotočile na rivalstvo s Kitajsko, Evropa je drugorazredna tema. 

Bodoči nemški kancler Friedrich Merz iz konservativne unije CDU/CSU pravi, da Američani ne le, da puščajo Evropo samo, ampak delujejo proti njej. 

Ameriški podpredsednik Vance je v govoru 14. februarja v Münchnu pravilno ocenil, da je omejevanje svobode izražanja izredno škodljivo za demokracijo v državah EU. Vendar je ponujanje politike AfD kot recepta za reševanje naše celine povsem zgrešeno. Vprašanje, če ne celo namenoma. Med vrsticami se je dala razbrati njegova predvolilna podpora tej stranki, za katero je sicer Trumpov drugi tesni sodelavec milijarder Elon Musk že dlje časa pred nemškimi volitvami odkrito navijal, češ da lahko edina reši Nemčijo. Preden se dobršen del slovenskega desnosredinskega volilnega telesa navduši nad to izjavo, naj spomnim na manj izpostavljena stališča AfD, ki niso vezana na nezakonite migracije. Ta stranka je najbolj proruska (proputinovska) v Nemčiji, zavzema se za izstop te države iz sistema monetarne unije (kar bi dejansko prineslo konec skupne valute evro), je za rahljanje EU v smer suverenizma. AfD upravičeno opozarja na problem nezakonitih migracij, a več drugih delov njenega programa bi ob morebitni uresničitvi lahko prineslo ne krepitev EU, pač pa celo njen konec. To bi bil eden najslabših scenarijev za Slovenijo.  

(D189, 3)

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike